Kdo je bil v resnici brutalno umorjeni novinar Džamal Hašodži? Objavljamo nova šokantna dejstva iz njegovega življenja, ki jih drugje ne boste prebrali …

  • Napisal  Ivan Šokić / Nova24tv
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Twitter foto: Twitter

Umor savdskoarabskega novinarja Džamala Hašodžija je že več dni osrednja zunanjepolitična tema. Vsak dan prihajajo na plano nove podrobnosti o njegovem umoru znotraj savdskega konzulata v Istanbulu. Ob tem se pojavlja vprašanje, kdo je sploh bil novinar, čigar smrt je dvignila toliko prahu na svetovnem odru?

 

Džamal Hašodži ni bil nikakršen liberalni progresivec, kakor ga te dni skušajo prikazati določeni mediji, ko omenjajo, da je vse od lanskega leta, ko je bil izgnan iz Savdske Arabije, delal za Washington Post. Podoba, ki se ustvarja, je podoba preganjanega novinarja, ob tem pa se zamolči, da je bil Hašodži glasen podpornik Muslimanske bratovščine in zagovornik političnega islama.

Vezi med Hašodžijem in kraljevo družino El Saud po poročanju portala Advance.hr segajo mnogo dlje. Njegov ded, ki je bil turškega porekla, je bil osebni zdravnik kralja Abdulaziza Al Sauda, ustanovitelja Savdske Arabije. To turško poreklo se bo skozi zgodbo pokazalo še kako ključno. Hašodžijev stric Adnan Hašodži je bil v 80-ih letih 20. stoletja poznan preprodajalec orožja, njegovo imetje je bilo takrat ocenjeno na štiri milijarde dolarjev. Hašodžijev bratranec Dodi Fayed pa je bil tudi ljubimec britanske princese Diane, s katero sta umrla v prometni nesreči v Parizu.

Novinar, ki je bil obveščevalec
Hašodži je po končanem študiju v ZDA delal za številne arabske časopise kot zunanji dopisnik iz Afganistana, Alžirije, Kuvajta, Sudana in drugod. Že takrat so se začele pojavljati govorice, da dela tako za savdsko kot za ameriško obveščevalno službo.

Izpostaviti velja njegov kratek nastop v službi urednika časopisa Al-Watan leta 2003, kjer je vsega po dveh mesecih prejel odpoved zaradi odobritve objave kolumne, ki je bila kritična do očeta vahabizma Ibna Taymiyye iz 13. stoletja. Tu pa zgodba postane zanimiva. Namreč, na Bližnjem vzhodu je največji konkurent vahabizmu, ki ima svoje središče v Savdski Arabiji, Muslimanska bratovščina, ki ima svoje središče v Turčiji. Erdoganova stranka namreč velja za turško vejo Muslimanske bratovščine.

Hašodži je po tem incidentu odšel v izgnanstvo v London, kjer je postal svetovalec princa Turkija Al Faisala, ki je bil takrat ambasador v ZDA. Al Faisal je bil do deset dni pred terorističnim napadom na WTC vodja savdske obveščevalne službe. Hašodži je v 80-ih in 90-ih letih prijateljeval z Osamo bin Ladnom in proslavljal njegov uspeh proti Sovjetom v Afganistanu. Viri iz tistih časov pa nakazujejo, da je bil tudi direktna linija med savdsko kraljevo hišo in bin Ladnom, od katerega so se distancirali. Ravno tako je Hašodži delil Osamovo vizijo tako imenovane “ene islamske države”.

Prijateljeval z Osamo bin Ladnom
Tako Lawrence Wright v svoji knjigi “The Looming Tower: AL-Qaeda and the Road to 9/11” na 78. strani citira Hašodžija: “Jaz in bin Laden verjameva, da bo formiranje ene islamske države privedlo do druge, in to bo imelo domino efekt, ki bo spremenil potek človeške zgodovine.” Leta 1988 je dnevnik Arab News objavil Hašodžijevo reportažo iz Afganistana, kjer je v družbi Al Kaidinih operativcev poziral z raketometalcem. Eden od virov ga je opisal kot “obveščevalca v novinarski preobleki”.

Do leta 2010 je Hašodži uspel zgladiti spor in spet zasedel mesto glavnega urednika Al-Watana. Ni trajalo dolgo, ko je bil zaradi objave kolumne, ki je bila kritična do salafistov, spet odpuščen. Navkljub temu je bil z določenimi segmenti savdske elite še naprej v dobrih odnosih, ravno tako pa tudi z ljudmi znotraj obveščevalnega aparata. Princ Alwaleed bin Talal mu je pomagal pri formiranju kanala Al-Arab, ki je dosegel partnerstvo z Bloombergom. Ni veliko manjkalo, da bi oblasti v Bahrainu, zahvaljujoč savdski intervenciji, kanal ukinile vsega 11 ur po začetka oddajanja.

Trump kot zadnji kamen spotike
Vseeno je Hašodži dobil novo priložnost in za časopis Al-Arabiya pisal kolumne, vse dokler ni leta 2016 zmotil savdske oblasti zaradi svoje kritičnosti do ameriškega predsednika Trumpa. Tu pa spet nastopi naveza med Muslimansko bratovščino in Turčijo. Namreč, v času predsedovanja Barracka Obame so se odnosi med Savdijci in ZDA ohladili. Obama je tako podpiral politiko Muslimanske bratovščine, ki je odgovorna za serijo revolucij, protestov in uporov, ki so leta 2011 pod oznako “arabska pomlad” zajeli Bližnji Vzhod. Predsednik Trump je do Muslimanske bratovščine veliko bolj kritičen, kar se kaže tudi v vedno večjih napetostih s Turčijo.

Hašodži je tako leta 2017 zapustil Savdsko Arabijo, odšel v ZDA in se zaposlil pri Washington Postu, od koder je še bolj napadal oblast v Savdski Arabiji, glede vojne v Jemnu in blokade Katarja. Glede vprašanja njegovega vpliva lahko rečemo, da je znotraj arabsko govorečega sveta z dvema milijonoma sledilcev na Twitterju veljal za najvplivnejšega političnega komentatorja. To še dodatno osvetli dogajanje iz njegovega zadnjega dneva, ko se je v Istanbulu zavoljo zaročenke Hatice Cengiz, s katero sta se želela poročiti, odpravil na savdski konzulat. V primeru, da ga ne bi bilo nazaj, ji je naročil, naj to sporoči njegovemu tesnemu prijatelju, poslancu AKP, Yasinu Aktayaju, ki je obenem svetovalec turškega predsednika Erdogana.

nazaj na vrh