Juncker: EU bo v petek sprožila proces za zaščito pred ameriškimi sankcijami glede Irana, saj želi zavarovati svoje in iranske gospodarske interese

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker (foto: Twitter) Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker (foto: Twitter)

EU bo v petek dopoldne sprožila proces v okviru zakonodaje za zaščito evropskih podjetij pred ameriškimi sankcijami glede Irana, je danes v Sofiji napovedal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

 

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob tem znova obžaloval "muhavost" in "nepredvidljivost" ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Resničen geopolitičen problem je po njegovih besedah nepredvidljivost najbližjega prijatelja.

Lahko se strinja s Trumpovo oceno, da je nepredvidljivost koristno orodje v politiki, a tako bi moralo biti le v odnosu s sovražniki, ne med prijatelji in v družini, je dodal Tusk.

EU po besedah predsednika Evropskega sveta ne goji iluzij in velikih pričakovanj v odnosu do Irana, ima pa velika pričakovanja v odnosu do Washingtona. Unija si bo še naprej prizadevala za tesno sodelovanje tudi s Trumpovo administracijo, a potreben je manj muhav ter bolj dosleden in predvidljiv pristop, je pozval Tusk.

Unija bo proces za zaščito pred ameriškimi sankcijami glede Irana po Junckerjevih navedbah sprožila v petek ob 10.30. Gre za zakonodajo (v angleščini blocking statute), po kateri ekstrateritorialni ameriški zakoni niso izvršljivi v EU.

Z uporabo te zakonodaje želi unija zavarovati svoje in iranske gospodarske interese ter tako ohraniti iranski jedrski dogovor. Predvideva tudi odškodnine za izgube pri poslovanju.

Unija je to zakonodajo sprejela leta 1996 v sporu glede ameriških sankcij proti Kubi, Iranu in Libiji, a je doslej ni uporabila, saj je bil pred dobrima dvema desetletjema vendarle pravočasno dosežen dogovor s tedanjo administracijo Billa Clintona.

ZDA so ob odstopu od iranskega jedrskega dogovora vnovič uvedle gospodarske sankcije proti Iranu, sekundarne sankcije pa grozijo tudi neameriškim podjetjem, ki bodo poslovala z državo, zato se v Teheranu bojijo, da bi izgubili velik del gospodarskih dogovorov, sklenjenih po dogovoru iz leta 2015.

Iranski jedrski dogovor iz leta 2015, ki so ga s Teheranom sklenile Francija, Velika Britanija, Nemčija, ZDA, Rusija in Kitajska, predvideva ustavitev dejavnosti za izdelavo jedrske bombe v zameno za odpravo vrste gospodarskih sankcij proti državi. Po dogovoru se je znatno okrepilo gospodarsko sodelovanje med Iranom in EU.

V Teheranu zdaj želijo v 60 dneh dobiti zagotovila, da bodo gospodarske povezave ostale nespremenjene. V nasprotnem primeru napovedujejo, da bo tudi Iran odstopil od dogovora.

nazaj na vrh