Izidi evropskih volitev v članicah EU Izpostavljeno

  • Napisal  P.T, STA
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(Slika. EDU) (Slika. EDU)

Izidi evropskih volitev po posameznih državah članicah.

Nemčija (96 sedežev v Evropskem parlamentu)

V konservativni CDU/CSU kanclerske Angele Merkel in koalicijskih socialdemokratih (SPD) so utrpeli hude izgube. CDU/CSU sicer ostaja na prvem mestu z 28,1 odstotka podpore, kar pa je osem odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Dobili naj bi 29 poslancev. Velik uspeh so dosegli Zeleni z drugim mestom in 21 mandati. SPD na tretjem mestu so dobili skoraj 12 odstotnih točk manj kot pred petimi leti in s tem 16 poslancev. Četrti so skrajno desni AfD z 11 poslanci, sledijo pa jim Levica in liberalci (FDP) s po petimi mandati. Na volitve se je podalo kar 60 odstotkov upravičencev.

Francija (74 sedežev)

Tesno zmago je dosegel skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen. Obeta se mu 22 poslanskih sedežev, eden več kot stranki Naprej republika predsednika države Emmanuela Macrona. Velik uspeh je s tretjim mestom zabeležila zelena stranka EELV, ki bo imela 11 poslancev. Poraz so utrpeli nekdaj vladajoči desnosredinski republikanci, ki so šele četrti s sedmimi evroposlanci, ter levosredinsko zavezništvo, v katerem so tudi socialisti, s šestimi. V Evropski parlament je prišla še Nepokorna Francija s šestimi poslanci. Visoka je bila volilna udeležba, po še ne dokončnih podatkih več kot 52-odstotna.

Velika Britanija (73 sedežev)

Zmagala je evroskeptična populistična Stranka brexit evroposlanca Nigela Faragea z 31,5 odstotka glasov. Vladajoči konservativci premierke Therese May so z le 7,5 odstotka glasov utrpeli hud poraz in so šele peti. Na drugem mestu so proevropski Liberalni demokrati z okoli 20 odstotki glasov, glavne opozicijske laburiste je podprlo 16,6 odstotka volivcev, Zeleni pa so osvojili 11,6 odstotka glasov. Britanski evroposlanci morda sploh ne bodo sedli v poslanske klopi, saj naj bi njihova država do 31. oktobra izstopila iz EU.

Italija (73 sedežev)

Prepričljivo je slavila nacionalistična Liga protimigrantskega notranjega ministra Mattea Salvinija z okoli 30 odstotki glasov. Njena koalicijska partnerica, Gibanje pet zvezd, pa je zaostala za drugouvrščeno levosredinsko PD, ki naj bi dobila od 21 do 25 odstotkov podpore. Gibanju pet zvezd se obeta od 18,5 do 22,5 odstotka podpore. Sledijo desnosredinska Naprej Italija in skrajno desni Bratje Italije. Udeležba je presegla 50 odstotkov in je bila najvišja v zadnjih 20 letih.

Španija (54 sedežev)

Najbolje so se odrezali socialisti premierja Pedra Sancheza z 32,8 odstotka glasov in 20 sedeži, kar je šest več kot leta 2014. Druga je Ljudska stranka s 20,1 odstotka glasov in 12 poslanci, kar je štiri manj, tretja pa desnosredinska Ciudadanos s sedmimi poslanci. Skrajno leva Unidas Podemos je osvojila šest mandatov, skrajno desna Vox, pa bo imela tri, toliko kot koalicija okoli katalonske leve stranke ERC. Stranka Skupaj za Katalonijo je osvojila dva sedeža, enega pa bo imela koalicija okoli baskovske nacionalistične PNV. Udeležba je bila skoraj 50-odstotna, kar 15 odstotnih točk večja kot pred petimi leti.

Poljska (51 sedežev)

Slavila je vladajoča stranka Zakon in pravičnost, ki bo imela predvidoma 24 sedežev ali pet več kot doslej. Koaliciji proevropskih strank, med njimi opozicijske liberalne Državljanske platforme se obeta 22 poslanskih mandatov. Petodstotni volilni prag sta presegli še levičarska Pomlad ter skrajno desna Konfederacija, ki bosta predvidoma imeli po tri poslance.

Romunija (32 sedežev)

Izid volitev je za zdaj negotov, saj so vladajoči Socialni demokrati ter največja opozicijska Narodna liberalna stranka povsem izenačeni s po okoli 26 odstotki glasov. Tretje je protikorupcijsko zavezništvo, ki se mu prav tako obeta več kot 20 odstotkov glasov. Stranko Pro Romunija naj bi podprlo 5,7 odstotka volivcev, Alde pa 4,9 odstotka. Volilna udeležba je bila skoraj 49-odstotna.

Nizozemska (26 sedežev)

Skrajno desna PVV Geerta Wildersa je glede na skoraj vse preštete glasovnice izgubila vse sedeže. Zmagovalci pa so socialdemokrati podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, ki so osvojili šest sedežev ter tako podvojili število mandatov v primerjavi z letom 2014. Liberalna VVD premierja Marka Rutteja bo imela štiri poslance, tako kot krščanski demokrati (CDA). Skrajno desni in populistični FVD je dobil tri sedeže, toliko kot Zelena levica. Po dva mandata so dobili še konservativna krščanska unija in liberalna D66, po enega pa stranka upokojencev 50+ in Stranka za živali. Volilna udeležba je bila z 41,8 odstotki najvišja v zadnjih 25 letih.

Belgija (21 sedežev)

V Evropski parlament se je prebilo kar 12 strank. Največ podpore je prejela flamska nacionalistična N-VA s 14,1 odstotka glasov in tremi sedeži. Skrajno desna Vlaams Belang je bila druga s tremi sedeži, liberalci Open VLD so osvojili dva sedeža, tako kot liberalna stranka premierja Charlesa Michela, krščansko-demokratska CD&V, valonski socialisti in stranka Ecolo. Po enega poslanca bodo imeli flamski socialisti SP.A, Zeleni, desnosredinska CDH, delavska PTB in krščansko-demokratska CSP.

Češka (21 sedežev)

Slavila je populistična liberalna stranka Ano premierja Andreja Babiša s šestimi osvojenimi mandati. Za največje poražence veljajo njihovi koalicijski partnerji socialdemokrati ČSSD, ki so izgubili vse štiri evropske poslanske mandate. Vstop v parlament je uspel še konservativni ODS s štirimi mandati ter Piratom in liberalnemu združenja STAN in TOP 09 s po s tremi. Po dva poslanca bodo imeli krščanski demokrati (KDU-ČSL) in skrajno desna SPD, enega pa komunisti (KSČM). Udeležba je bila 28,7-odstotna.

Grčija (21 sedežev)

Zmagala je opozicijska konservativna Nova demokracija s 33,5 odstotka glasov, vladajoča leva Siriza pa je s 25 odstotki glasov pristala na drugem mestu. Tretje je socialistično Gibanje sprememb s 7,7 odstotka pred komunistično KKE s 5,5 odstotka. Neonacistična Zlata zora je utrpela hud poraz, saj je s 4,5 odstotka glasov dobila skoraj pet odstotnih točk manj kot leta 2014. Grški premier Aleksis Cipras je po porazu pozval k predčasnim volitvam.

Madžarska (21 sedežev)

Konservativni premier Viktor Orban je prepričljivi zmagovalec volitev, saj je koalicija njegovega Fidesza in KDNP prejela 52,1 odstotka glasov in s tem 13 mandatov. Demokratična koalicija nekdanjega premierja Ferenca Gyurcsanyja bo imela štiri evroposlance, dva več kot doslej, liberalno gibanje Momentum pa dva. Opozicijski socialisti so izgubili enega od dveh sedežev v Evropskem parlamentu, skrajno desni Jobbik pa celo dva od treh. Udeležba je bila rekordna.

Portugalska (21 sedežev)

Gladko so zmagali socialisti premierja Antonia Coste, ki so osvojili devet mandatov, enega več kot na prejšnjih volitvah. Konservativci so dobili od pet do šest mandatov, Levi blok pa dva ali tri. Sledi koalicija levih strank CDU z dvema sedežema, po enega pa sta osvojili še konservativna Ljudska stranka CDS-PP in stranka za zaščito okolja PAN. Volilna udeležba je bila z nekaj nad 30 odstotki nižja kot na prejšnjih volitvah.

Švedska (20 sedežev)

Zmagali so vladajoči socialdemokrati s 23,6 odstotka glasov, ki so tako ohranili pet poslanskih sedežev. Velik uspeh so zabeležili desničarski populisti Švedski demokrati s tretjim mestom in tremi evroposlanci, za desnosredinsko Zmerno stranko, ki je dobila štiri poslanske sedeže. Hud poraz so utrpeli Zeleni, ki so izgubili dva od dosedanjih štirih sedežev.

Avstrija (18 sedežev)

Slavila je ljudska stranka (ÖVP) kanclerja Sebastiana Kurza s 34,5 odstotka glasov in sedmimi evroposlanci pred opozicijskimi socialdemokrati (SPÖ) s petimi poslanci. Svobodnjaki (FPÖ), ki jim je škodila afera Ibiza, zaradi katere so morali iz vlade, bodo imeli tri poslance oziroma enega manj kot v zadnjem mandatu. Vstop v Evropski parlament je ponovno uspel še Zelenim in liberalni stranki Neos, oboji naj bi obdržali dosedanja dva oziroma en sedež.

Bolgarija (17 sedežev)

Prepričljivo je zmagala konservativna stranka Gerb premierja Bojka Borisova. Prejela naj bi okoli 33 odstotkov glasov, opozicijskimi socialisti na drugem mestu pa okoli 23 odstotkov. Tretja je stranka turške manjšine DPS z dobrimi 13 odstotki glasov. V Evropski parlament naj bi se uvrstila še koalicijska stranka WMRO ter prvič tudi proevropska koalicija Demokratična Bolgarija.

Danska (13 sedežev)

Levoliberalna stranka Venstre premierja Larsa Lokkeja Rasmussena je slavila pred socialdemokrati; oboji naj bi imeli po tri evroposlance. Desna populistična ljudska stranka (DF) naj bi izgubila kar tri od štirih evroposlancev. Zelena Socialistična ljudska stranka bo imela dva sedeža, toliko kot socialno liberalna stranka evropske komisarke Margrethe Vestager. Prvič naj bi vstop v Evropski parlament uspel še rdeče-zelenemu zavezništvu, Konservativna ljudska stranka pa je obdržala svoj sedež. Edina stranka, ki zagovarja izstop Danske iz EU, Ljudsko gibanje proti EU je izgubilo oba sedeža.

Finska (13 sedežev)

Z 20,8 odstotka glasov je zmagala konservativna Stranka narodne koalicije, ki bo tako obdržala tri evroposlance. Drugi so Zeleni, ki bodo imeli dva poslanca, enega več kot doslej. Evroskeptični Pravi Finci bodo s 13,8 odstotka še naprej imeli dva sedeža, toliko kot socialni demokrati in Sredinska stranka odhajajočega premierja Juhe Sipilä. Po en sedež bosta imela Levo zavezništvo in sredinska Švedska ljudska stranka.

Slovaška (13 sedežev

Slavilo je liberalno zavezništvo strank PS in Skupaj novoizvoljene češke predsednice Zuzane Čaputove, ki bo imelo štiri evropske poslance. Socialdemokratska stranka Smer premierja Petra Pellegrinija bo imela tri poslance. V Evropskem parlamentu bodo sedeli še po dva poslanca iz vrst skrajno desne LSNS in krščanskih demokratov KDH ter po eden iz vrst neoliberalne SaS in sredinske stranke OLANO. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU bo SaS dobila še en mandat. Udeležba je dosegla skromnih 22,7 odstotka, kar pa je vseeno precej več kot na zadnjih volitvah pred petimi leti, ko so slovaški volivci s 13 odstotki oddanih glasov zabeležili najnižjo udeležbo v celotni EU.

Hrvaška (11 sedežev)

Volitve so bile zelo izenačene, saj kaže, da bosta prvouvrščena vladajoča desnosredinska HDZ in opozicijska SDP obe dobili po štiri poslanske mandate. Koalicija skrajno desnih strank Hrvaški suverenisti je tretjem mestu in se ji obeta en mandat, tako kot presenečenju volitev, listi sodnika zagrebškega sodišča za gospodarske zadeve Mislava Kolakušića, ter stranki Živi zid in levosredinski Amsterdamski koaliciji. Udeležba je bila nekaj manj kot 30-odstotna, kar je skoraj pet odstotnih točk več kot leta 2014.

Irska (11 sedežev)

Izidov volitev še ni.

Litva (11 sedežev)

Konservativna Domovinska unija (TS - LKD) je z 19 odstotki osvojenih glasov in tremi mandati zmagovalka volitev. Uspešna je bila tudi vladajoča Zveza kmetov in zelenih (LPGU), ki je podvojila podporo in osvojila dva mandata. Na drugem mestu so sicer z rahlimi izgubami socialdemokrati LSDP, ki so ubranili dva mandata. Svoj mandat je obranila Delavska stranka. Izgubo so zabeležili liberalci, ki bodo imeli v novem sklicu le enega poslanca. Volilna udeležba je bila 52,6-odstotna.

Latvija (8 sedežev)

Največ glasov, 26 odstotkov, dobila stranka Nova enotnost evropskega komisarja Valdisa Dombrovskisa. Na drugem mestu je Stranka harmonije z 18 odstotki, na tretjem Nacionalno zavezništvo s 16 odstotki. Te tri stranke bodo dobile po dva sedeža, stranki Razvoj ter Latvijsko-ruska unija pa po enega. Volilna udeležba je bila 33,6-odstotna.

Slovenija (8 sedežev)

Zmagovalka je skupna lista SDS in SLS, ki je z okoli 26,4 odstotka glasov osvojila tri poslanske mandate. SD je z okoli 18,6 odstotka glasov dobila dva mandata, enako kot LMŠ s 15,6 odstotka glasov. En mandat je ohranila NSi, za katero je volilo dobrih 11 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila 28,3-odstotna, kar je več kot na zadnjih volitvah (24,6 odstotka).

Ciper (6 sedežev)

Slavila je vladajoča konservativna stranka DISY, ki je glede na vzporedne volitve osvojila med 28 in 32 odstotki glasov. Druga je leva AKEL z od 26 do 30 odstotki, na tretjem mestu pa je liberalna Demokratična stranka DIKO, ki naj bi osvojila med 13 in 15,5 odstotka glasov. Sledi socialdemokratska stranka EDEK s podporo med devet in 11 odstotkov. Skrajno desno stranko ELAM naj bi volilo med 7,5 in 9,5 odstotka volivcev in naj se ne bi prebila v Evropski parlament.

Estonija (6 sedežev)

Vladajoča Sredinska stranka premierja Jürija Ratasa je doživela hud poraz, saj je osvojila osem odstotnih točk manj kot pred petimi leti in le en mandat. Slavila je opozicijska Reformna stranka, ki bo imela dva poslanca. Največji uspeh je uspel socialdemokratom, ki so skoraj podvojili podporo in osvojili dva mandata. Zadnjega od šestih estonskih sedežev bo zasedla skrajno desna stranka EKRE, ki leta 2014 ni presegla volilnega praga.

Luksemburg (6 sedežev)

S tesno večino je zmagovalka vladajoča Demokratska stranka premierja Xavierja Bettela pred Krščanskimi demokrati. Obe bosta v prihodnjem mandatu imeli po dva evroposlanca. Poslanski sedež so uspeli ubraniti Zeleni ter socialdemokratska LSAP. Desničarski populisti ADR in Pirati so sicer pridobili podporo glede na prejšnje evropske volitve, a se niso uspeli prebiti v Evropski parlament.

Malta (6 sedežev)

Po projekcijah volilnih izidov so zmagali vladajoči laburisti, ki naj bi dobili štiri evroposlance. Preostala dva sedeža naj bi pripadla opozicijski Nacionalistični stranki. Premier Joseph Muscat je rezultat označil za največji uspeh malteških laburistov v zgodovini. Glas je oddalo skoraj 73 odstotkov volilnih upravičencev, kar pa je dve odstotni točki manj kot leta 2014.

nazaj na vrh