Iz Bruslja ostra opozorila: v Sloveniji ni napredka glede zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojnin; opozorila tudi glede proračuna!

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Očitno tudi Violeta Bulc ni pomagala, da bi bilo poročilo manj ostro... (foto: Amio Cajander / Wikipedia) Očitno tudi Violeta Bulc ni pomagala, da bi bilo poročilo manj ostro... (foto: Amio Cajander / Wikipedia)

V Sloveniji ni napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva, izpostavlja Evropska komisija v poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji, objavljenem v okviru zimskega gospodarskega svežnja. Na splošno pa je napredek pri uresničevanju evropskih priporočil omejen.

 

Komisija v poročilu za Slovenijo izpostavlja, da lahko postane slovensko gospodarstvo, ki trenutno doživlja močno rast, še odpornejše na prihodnje gospodarske šoke s krepitvijo naložb in reševanjem izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva.

Ugotavlja tudi, da je Slovenija na splošno dosegla omejen napredek pri uresničevanju evropskih priporočil iz lanskega leta.

Napredek je bil na primer dosežen pri privatizaciji in alternativnih virih financiranja za hitro rastoča podjetja, omejen napredek pa komisija ugotavlja na področju javnih naročil ter starejših in nizko kvalificiranih delavcev.

Na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojnin, ki jih sicer obremenjuje problem staranja prebivalstva, pa napredka ni bilo, izpostavlja komisija v poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji.

Komisija še ugotavlja, da dosega Slovenija dober rezultat pri večini kazalcev socialnega indeksa, vendar obenem opozarja, da bi bilo pravičnost v sistemu še mogoče izboljšati.

V Bruslju izpostavljajo tudi, da se slovenska mala in srednja podjetja pri zunanjem financiranju močno zanašajo na bančne kredite ter da kljub izboljšanju poslovnega okolja še vedno obstajajo velika upravna bremena in pomanjkljivosti pri javnih naročilih.

Omenjena sporočila so del poročila o gospodarskem stanju v Sloveniji. Komisija je namreč danes objavila poročila o gospodarskih in socialnih razmerah v vseh 28 članicah unije, ki so del zajetnega zimskega gospodarskega svežnja.

Del svežnja sta med drugim tudi poglobljeno poročilo o makroekonomskih neravnovesjih, ki letos prvič po letu 2011 ne vključuje Slovenije, saj je komisija lani novembra ocenila, da ji ni treba na temeljit pregled, in podrobno poročilo o Grčiji.

Sveženj je del evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.

Slovenski proračunski načrt predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi pravili

Posodobljeni osnutek proračunskega načrta Slovenije za letos predstavlja tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, je ocenila Evropska komisija v mnenju, objavljenem danes v Bruslju. Ob tem je Slovenijo pozvala, naj v okviru nacionalnega proračunskega postopka ustrezno ukrepa, da zagotovi skladnost proračuna s pravili.

V Bruslju ob tem poudarjajo, da tako načrt Slovenije kot tudi komisija napovedujeta, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države.

Komisija je mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije objavila danes, ker je osnutek, predložen oktobra lani, temeljil na predpostavki nespremenjene politike in je bil v vmesnem času ponovno predložen.

V Bruslju Slovenijo v okviru proračunskega procesa že vseskozi opozarjajo na neskladnost načrtovanega fiskalnega napora in stopnje rasti neto primarnih izdatkov z evropskimi cilji.

Slovenija je sicer od leta 2016 v preventivni fazi spremljanja javnih financ, saj izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, po katerem ta ne sme preseči treh odstotkov BDP.

V preventivni fazi se komisija pri ocenjevanju javnih financ članic osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja, ki je za Slovenijo določen pri 0,25 odstotka BDP.

Mnenje o slovenskem proračunskem načrtu je del zimskega gospodarskega svežnja, ki med drugim vključuje poročila o gospodarskih razmerah v vseh 28 članicah EU, k čemur je prvič priložen dokument o naložbenih smernicah za financiranje v okviru kohezijske politike.

Sveženj je del evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove finančne in gospodarske krize.

nazaj na vrh