Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


»Izstop Grčije iz območja evra bi bil obvladljiv, vendar drag«Izstop Grčije iz območja evra bi bil obvladljiv, vendar pa bi imel za posledico visoko brezposelnost in bi bil drag, je ocenil član izvršilnega odbora Evropske centralne banke Jörg Asmussen. Prav zaradi posledic bi morala ta močno zadolžena država ostati del evropske monetarne unije, je prepričan.

"Prvo: Moje preference so jasne. Grčija bi morala ostati v območju evra. Drugo: To je v rokah Grčije. Tretje: Izhod Grčije iz območja evra bi bil obvladljiv. Četrtič: Izstop ne bi bil tako miren, kot si nekateri zamišljajo," je v pogovoru za enega od nemških časnikov na vprašanje o možnosti grške opustitve evra odgovoril Asmussen. Po njegovih besedah bi vrnitev Grčije k drahmi povzročila padec gospodarske rasti in izgubo delovnih mest oz. bi bila zelo draga. "Za Grčijo, Evropo in Nemčijo," je poudaril.

Obstoj v evrskem območju je po njegovih besedah odvisen od Grčije same, poročajo tuje tiskovne agencije. Do Asmussenovih komentarjev je prišlo prav ob začetku za Grčijo zelo pomembnega tedna. Grške oblasti bodo namreč skušale v teh dneh prepričati evropske partnerje, da jim odobrijo naslednjo tranšo posojila, ki bo državi omogočila, da ostane nad vodo. Grški premier Antonis Samaras se bo v petek pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel, dan pozneje pa še s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Grški zunanji minister Dimitris Avramopulos pa se danes mudi v Berlinu, kjer z nemškim kolegom Guidom Westerwellejem že pripravljata podlago za pogovore. Vse oči so sicer trenutno usmerjene v trojko - predstavnike Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - ki naj bi septembra pripravila poročilo o grškemu izpolnjevanju obljub, danih v zameno za drugi program pomoči.

Prav od tega poročila naj bilo odvisno, ali bodo Atene prejele naslednji obrok posojila, vreden 31,5 milijarde evrov, ki ga nujno potrebujejo za izplačilo plač in pokojnin ter servisiranje dolga. Samaras naj bi na svojemu potovanju po Evropi partnerje skušal prepričati, da Grčiji odobrijo podaljšanje časa za izpolnitev zavez glede rezov v javno porabo za dve leti. Berlin je doslej vztrajal, da se morajo Atene pri varčevalnih ukrepih in reformah držati časovnice, določene v okviru drugega programa pomoči. Nemški Bild pa danes poroča, da so določena popuščanja Grčiji vendarle mogoča.

STA, A.M.P.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano