Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Gospodarstvo

Oettinger: Potrebujemo evropeizacijo energetske politikeDelujoč notranji energetski trg za plin in elektriko, ki ga želi EU vzpostaviti do leta 2014, je za unijo in njeno konkurenčnost ključnega pomena, je danes v Ljubljani dejal evropski komisar za energetiko Günther Oettinger. Prepričan je, da morajo članice EU iskati skupne rešitve in da potrebujemo evropeizacijo energetske politike.

"Ambicija Evropske komisije je, da dobimo delujoč notranji trg za plin in elektriko," je na novinarski konferenci dejal Oettinger, ki se udeležuje druge letne konference Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) z naslovom Energetski trgi: 2014 in pozneje. Prepričan je, da je Acer eden glavnih instrumentov, s pomočjo katerega lahko EU doseže svoj cilj in vzpostavi notranji energetski trg.

Komisar je prepričan, da je na področju energetike še vedno prisotnega preveč razmišljanja skozi prizmo nacionalnih interesov. "Ko se trgi integrirajo, pridobimo na učinkovitosti, na ekonomiji obsega in varnosti dobave," je dejal in dodal, da je treba več narediti na evropski ravni. "Potrebujemo evropeizacijo energetske politike," je pozval in ocenil, da ima Acer pri tem ključno vlogo.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Schäuble: Nemčija ne bo javno kritizirala FrancijeNemčija v javnosti ne bo kritizirala Francije in njene gospodarske politike, je danes poudaril nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Kljub različnim stališčem Berlina in Pariza o nujnosti varčevanja oziroma spodbujanja gospodarske rasti Schäuble zagotavlja: "Resnično dobro sodelujemo."

V razpravi na Evropskem forumu v Berlinu so nemškega finančnega ministra udeleženci vprašali, ali Nemčija izgublja potrpljenje s svojo veliko sosedo, ki namesto na strogo varčevanje stavi na spodbujanje gospodarstva. Schäuble je zagotovil, da javnih polemik na to temo ne bo. "Eni o drugih govorimo le pozitivno. Eni z drugimi pa govorimo odprto," njegove besede povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Nemški minister je poudaril, da bo s francoskim kolegom Pierrom Moscovicijem sodeloval v duhu medsebojnega zaupanja, vse dokler se ne konča njun mandat. Izrazil pa je še zavedanje, da je za Pariz obljuba izvedbe strukturnih reform v zameno za podaljšanje roka za ureditev javnih financ "težka" zaradi nenaklonjenega francoskega javnega mnenja.


Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je medtem na forumu nemško politiko posvaril pred predvolilnim bojem, v katerem bi glasove volivcev nabirali z napadi na problematične države območja z evrom. "Ta predvolilni boj se mora končati brez žalitev naših evropskih sosed," je poudaril. "Svarim pred kakršno koli obliko tipičnega nemškega vihanja nosu," je še dejal in dodal, da Nemčiji na dolgi rok ne bo šlo dobro, če bo šlo njenim partnericam slabo.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Merklova za dodatno odprtje trga dela migrantomV Nemčiji bo do leta 2025 število prebivalcev v delovno sposobnih letih upadlo za šest milijonov, je na vladnem demografskem vrhu v torek opozorila nemška kanclerka Angela Merkel. Ob tem se je zavzela za dodatno odprtje nemškega trga dela migrantom, še posebej želi kanclerka pritegniti mlade iz drugih evropskih držav.

Statistični podatki kažejo, da bo Nemčija do leta 2060 izgubila petino prebivalstva, vsak tretji pa bo takrat starejši od 65 let. Merklova je na vrhu, na katerem se je vlada drugič po lanskem oktobru o reševanju teh izzivov posvetovala z lokalnimi skupnostmi, predstavniki gospodarstva in socialnih združenj, pozvala, naj Nemčija te spremembe vidi kot priložnost in jih izkoristi.

Nemška kanclerka tako želi okrepiti mobilnost na celotnem evropskem trgu dela, predvsem pa želi pritegniti mlade. Med drugim se je zavzela za povezovanje pokojninskih sistemov, da bi lahko ljudje že vplačane prispevke prenašali med državami.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Španija z menicami ceneje do štirih milijard evrovŠpanija nadaljuje niz cenejšega zadolževanja na trgu državnega dolga. Iberska članica območja evra se je tako danes z izdajo šest- in 12-mesečnih zakladnih menic zadolžila za 4,05 milijarde evrov, cena zadolževanja pa se je glede na zadnjo primerljivo dražbo več kot prepolovila.

Španija je želela po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zbrati tri do štiri milijarde evrov, tako da je bila danes zbrana vsota na zgornji meji načrtovanega zadolževanja.

S šestmesečnimi menicami je država zbrala 1,01 milijarde evrov. Pri tem je morala pristati na letno obrestno mero v višini 0,492 odstotka. Na zadnji primerljivi dražbi sredi aprila je obrestna mera znašala 0,994 odstotka.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Nemška inflacija aprila najnižje v zadnjih dveh letih in polInflacija v Nemčiji je aprila dosegla najnižjo raven v zadnjih dveh letih in pol, je razvidno iz danes objavljenih podatkov nemškega statističnega urada Destatis. Cene življenjskih potrebščin so se v četrtem mesecu v letni primerjavi zvišale za 1,2 odstotka, potem ko so se marca za 1,4 odstotka.

To je najnižje izmerjena inflacija po avgustu leta 2010, ko je bila enoodstotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Evro finančni ministri danes o presežnih neravnovesjih v SlovenijiFinančni ministri članic območja evra bodo danes razpravljali o makroekonomskih težavah v EU, tudi o presežnih neravnovesjih v Sloveniji. V okviru te točke bo finančni minister Uroš Čufer predstavil finančni in gospodarski program vlade. Razprave o finančni pomoči Sloveniji pa ni na dnevnem redu, pravijo viri pri EU.

Čufer naj bi po prvotnih napovedih program nove vlade predstavil aprila, saj je običajno, da vsak novi minister to stori, ko se prvič udeleži zasedanja evroskupine, vendar so predstavitev preložili na maj.

Slovenski minister bo ukrepe nove vlade predstavil v sklopu razprave o makroekonomskih neravnovesjih. Podlaga zanjo je aprilsko poročilo Evropske komisije, v katerem je ta ugotovila presežna neravnovesja v Sloveniji in Španiji.

Komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je tedaj opozoril, da so razmere v Sloveniji resne, a še obvladljive, če se bo nova vlada naglo in odločno spopadla s problemi v bančnem sektorju in javnih financah.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Fiat bo v Braziliji investiral sedem milijard dolarjevItalijanski proizvajalec avtomobilov Fiat namerava okrepiti svojo prisotnost v Braziliji. Za investicije v tej hitro rastoči državi bo do leta 2016 namenil sedem milijard dolarjev, je šef Fiata Sergio Marchionne na obisku v Braziliji pred dnevi zagotovil tamkajšnji predsednici Dilmi Rousseff.

Fiat je nameraval v Braziliji v obdobju 2011-2014 sprva investirati okoli štiri milijarde dolarjev, nato pa so te načrte tako časovno kot tudi po obsegu sredstev razširili, je poročanje brazilske tiskovne agencije Agencia Brasil povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Ameriške borze že tretji teden zapored z rastjoAmeriške borze so že tretji teden zapored beležile rast. Indeksa Dow Jones in Standard & Poor's 500 sta petkovo trgovanje znova sklenila z rekordno visokimi vrednostmi - Dow Jones se je ustavil pri 15.118,49 točke, S&P 500 pa pri 1633,70 točke. Pri vlagateljih so trenutno še posebej priljubljene delnice manjših podjetij, poročajo ameriški mediji.

Industrijski indeks Dow Jones je v primerjavi s prejšnjim petkom pridobil 0,97 odstotka, indeks S&P 500 se je zvišal za 1,19 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je poskočil za 1,72 odstotka na 3436,58 točke.

Občutno rast je ta teden beležil tudi indeks delnic manjših podjetij Russell 2000, ki je na tedenski ravni pridobil 2,17 odstotka in petkovo trgovanje sklenil pri 975,16 točke. Tudi indeks Russell 2000 je dosegel najvišjo raven doslej.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
G7 o zagonu rasti, valutnih nihanjih, bankah in utajevanju davkov Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav na svetu (G7) danes začenjajo dvodnevno srečanje v britanskem Aylesburyju. V središču pozornosti zasedanja bodo po pričakovanjih spodbujanje gospodarske rasti, valutni tečaji, reforme bančnih sistemov in boj zoper utajevanje davkov.

Zbrani predstavniki Velike Britanije, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in ZDA bodo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP najverjetneje strnili glave in preučili možnosti za ponovni zagon gospodarske rasti.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano