Generalna skupščina ZN nadaljuje z bolj umirjenim tempom

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Leif Jørgensen/Wikimedia Commons; CC BY-SA 4.0

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zapustil New York, katerega meščani so si oddahnili, ker bo manj prometnih zamaškov, bolj umirjeno pa se nadaljuje tudi splošna razprava svetovnih voditeljev ob začetku 73. zasedanja Generalne skupščine ZN, čeprav z izjemami.

Za najbolj odmevno je ponovno poskrbel izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je v svetovni skupščini prikazoval povečane fotografije domnevnega iranskega jedrskega skladišča. Iranska tiskovna agencija Irna poroča, da Netanjahu zdaj že vsako leto prireja podobno cirkuško predstavo. Pred leti je narisal bombi z zažigalno vrvico, ki je simbolizirala jedrsko nevarnost Irana.

Netanjahu je glede Irana s spominom na leto 1938, ko so evropske sile Hitlerju prodale Poljsko ošvrknil celotno Evropo, ki se noče pridružiti ameriškim sankcijam, dokler bo Iran spoštoval jedrski dogovor iz leta 2015, od katerega je Trump odstopil. "Ali se niso ničesar naučili iz lastne zgodovine?" je vprašal premier.

Netanjahu je krivdo za paralizo mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu naprtil Palestincem, njihov predsednik Mahmud Abas pa Izraelu in ZDA. Abas je zavrnil možnost, da bi ZDA same posredovale v sporu, ker je sedanja vlada preveč pristranska do Izraela in je to dokazala s selitvijo veleposlaništva v Jeruzalem. "Jeruzalem ni na prodaj, z našimi pravicami se ne bo barantalo," je dejal, obenem pa zavrnil možnost izbruha palestinskega nasilja.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je že v sredo pozitivni govor izkoristila za nadaljevanje proslave uvrstitve hrvaške v finale zadnjega svetovnega prvenstva v nogometu, makedonski predsednik Gjorge Ivanov pa je ostro udaril po voditeljih EU in ZDA, ker podpirajo pozitivni izid nedeljskega referenduma o spremembi imena države v Severna Makedonija.

Ivanov je državljane pozval, naj spremembo imena, ki bo končala desetletja dolg spor z Grčijo, ki Makedonijo blokira na vseh svetovnih forumih, kjer lahko, zavrnejo. Ivanov je dejal, da gre za brezobzirno kršitev suverenosti in zanko okrog vratu njegove države. ZDA in EU obtožujeta Rusijo, da spet mešetari in vzpodbuja opozicijo proti spremembi imena, ker bo to pomenilo vstop Makedonije v zvezo Nato.

Premierka Bangladeša Šejk Hasina je govor izkoristila za kritike Mjanmara, ki ne spoštuje že tretjega dogovora med državama o vrnitvi 1,1 milijona pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya v Mjanmar, odkoder so zbežali pred nasiljem, ki ga je premierka primerjala z genocidom.

Premierka Nove Zelandije Jacinda Ardern je poudarjala potrebo po odpravljanju razlik v plačah med moškimi in ženskami ter odločnejšemu ukrepanju proti nasilju v družini, vietnamski premier pa je pozival države naj podprejo kandidaturo njegove države za članstvo v Varnostnem svetu ZN v letih od 2020 do 2021.

Majhne otoške države po vrsti opozarjajo na podnebne spremembe, ki povzročajo rast gladine oceanov in jih s tem življenjsko ogrožajo. Predsednik Haitija Jovenel Moise je ob tem spomnil tudi na vse pogostejše uničujoče orkane. Orkan Matthew, ki je leta 2016 razdejal otok, je povzročil škodo v znesku 32 odstotkov letnega BDP najrevnejše države na svetu.

Nadaljujejo se tudi vzporedni dogodki. V četrtek je sedem držav (ZDA, Nemčija, Jordanija, Francija, Egipt, Savdska Arabija in Velika Britanija) podpisalo nujen poziv k sklicu posebnega ustavnega odbora za Sirijo. Ta odbor bo spisal novo ustavo države in dal podlago za svobodne volitve, ki se jih bodo udeležili tudi begunci in pregnanci.

nazaj na vrh