Francija po predsedniških pred novo preizkušnjo na parlamentarnih volitvah

  • Napisal  STA, G. B.
Kdo bo nasledil Hollanda? Kdo bo nasledil Hollanda? Foto: Matthew Riegler / Wikipedia Commons

Francoski politični sistem - kombinacija predsedniškega in parlamentarnega - bo po predsedniških volitvah pred novo preizkušnjo junija, ko bodo potekale parlamentarne volitve. Glede na to, da vodilna kandidata ne izhajata ne s tradicionalne levice ne desnice, je pričakovati težave pri oblikovanju parlamentarne večine.

V Franciji je na splošnih volitvah izvoljeni predsednik tudi politični voditelj države. A obenem mora premierja, ki ga izbere predsednik, v parlamentu potrditi večina poslancev. Tu lahko pride do težav, kadar volivci izberejo parlament, v katerem predsednik ne razpolaga z večinsko podporo.

Predsednik države je tako zreduciran na svojo protokolarno funkcijo, premier pa dobi v svoje roko večino izvršnih pooblastil, razen tistih s področja zunanje in obrambne politike, ki jih ustava izrecno podeljuje predsedniku. Tovrstna oblika vladanja ima v francoskem političnem leksikonu svoje ime, kohabitacija, v povojni zgodovini pa se je zgodila trikrat.

Med letoma 1986 in 1988 je bil predsednik socialist Francois Mitterrand, položaj premierja pa je zasedal konservativni Jacques Chirac. Med letoma 1993 in 1995 je moral Mitterrand shajati s še enim konservativnim premierjem, Edouardom Balladurjem, nazadnje pa je bila kohabitacija v Franciji med letoma 1997 in 2002, ko je bil predsednik Chirac, premier pa socialist Lionel Jospin.

Leta 2000 je ustavna reforma skrajšala predsedniški mandat s sedmih na pet let, da bi tako zmanjšali možnost razhajanja med obema vejama izvršne oblasti. "Ideja je bila, da bi si volivci le težko premislili v zgolj nekaj tednih in svojemu izvoljenemu predsedniku odrekli parlamentarno večino," je za spletni medij Politico pojasnil raziskovalec s področja političnih sistemov Bruno Cautres.

A čeprav so letos oboje volitve časovno izjemno blizu, so po pisanju Politica možnosti, da bosta v Franciji znova morala "sobivati" predsednik in premier z različnimi političnimi pogledi, precejšnje. Nobeden od obeh kandidatov, ki imata glede na ankete največ možnosti za uvrstitev v drugi krog, namreč ne razpolaga z dobro naoljenim strankarskim aparatom, ki bi mu zagotovil zmago na parlamentarnih volitvah 11. in 18. junija.

Francoski večinski volilni sistem namreč omogoča strankam, da v tednu pred drugim krogom volitev sklepajo dogovore. Prav to bodisi tiho bodisi odkrito zavezništvo med levico in desnico je v preteklosti preprečilo Nacionalni fronti, da bi v spodnjem domu parlamenta razpolagala z opaznejšim številom poslancev.

Emmanuel Macron, nekdanji gospodarski minister, je lani prekinil povezavo s socialisti in osnoval lastno politično gibanje En Marche. To se sicer intenzivno pripravlja na parlamentarne volitve in namerava imeti kandidata v prav vsakem volilnem okraju, a njihov ambiciozni cilj osvojitve večine v narodni skupščini naj bi bil po pisanju časnika Le Monde le težko dosegljiv.

V primeru močno presenetljive zmage bi parlamentarno večino le težko oblikoval tudi levičar Jean-Luc Melenchon.

Glede na ankete tretjeuvrščeni Francois Fillon, kandidat uveljavljene konservativne stranke Republikanci, se zdi edini, ki lahko računa na velik, profesionalen strankarski stroj, preizkušen na volitvah. Le v primeru njegove zmage bi se tako v Franciji lahko odvil "klasičen scenarij", piše francoska tiskovna agencija AFP. Fillon volivce tudi redno opominja, da v nasprotju z Macronom in Le Penovo sam ne bi imel težav z oblikovanjem vlade.

Če volivci izvolijo parlament, ki v pretežni meri ne podpira predsednika, lahko ta razpusti narodno skupščino in razpiše nove volitve. Pri tem sicer tvega, da bodo volivci še močneje izrazili svojo prvotno voljo. V tem primeru bi moral predsednik počakati leto dni, preden bi spet lahko razpustil parlament.

Možen pa je seveda tudi scenarij, po katerem v parlamentu ne bi nobena frakcija osvojila prevladujočega števila glasov, kar bi sploh onemogočilo oblikovanje večinskega bloka, še piše Politico.

nazaj na vrh