Finančni ministri EU o bančnih in davčnih temah ter staranju prebivalstva

Simbolična fotografija Simbolična fotografija Avij/Wikimedia Commons; PD

Finančni ministri EU se bodo po marčnem neuspehu danes vnovič poskušali dogovoriti o zakonodaji za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju, ki je pomemben za dokončanje bančne unije, kar je pogoj za izvedbo načrtovanih reform v območju evra. Prizadevali si bodo tudi za dogovor o obdavčevanju e-knjig in razpravljali o izzivu staranja prebivalstva.

Dogovor o tveganjih je zelo pomemben za postavitev tretjega stebra bančne unije - skupnega sistema za zavarovanje bančnih vlog, ki je že leta v slepi ulici. Gre za vprašanje razmerja med zmanjšanjem in delitvijo tveganj, med odgovornostjo in solidarnostjo.

Za Slovenijo je pomembno, da ukrepi pri regulaciji finančnih institucij, ki delujejo v več članicah, izražajo ustrezno ravnotežje med pristojnostmi organov v matičnih državah in državah gostiteljicah ter da se upošteva načelo sorazmernosti, ko gre za manjše finančne institucije.

Ministri bodo poskušali doseči tudi dogovor o izenačitvi davčne obravnave elektronske in tiskane knjige in časopisa, ki naj bi nekaterim članicam EU omogočil uporabo zelo nizke, tudi nične stopnje DDV za e-knjige in spletne časopise.

Super znižanih stopenj DDV oziroma nižjih od pet odstotkov naj ne bi mogle uporabljati vse članice, ampak samo tiste, ki so takšne stopnje uporabljale na dan 1. januarja 2017. Nekaj članic je namreč to možnost dobilo med pristopnimi pogajanji.

Slovenija se strinja s predlogom za izenačitev davčnih stopenj za tiskane in elektronske publikacije, ne pa za splošno možnost držav za uporabo super znižanih stopenj, zato bi lahko podprla kompromisni predlog, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Ministri bodo sprejeli tudi sklepe v povezavi s poročilom o staranju prebivalstva, ki zajema obdobje 2016-2070. Poročilo napoveduje povečanje stroškov staranja, Slovenija se uvršča med države z največjim povečanjem.

S sklepi bodo države pozvali k izvajanju ukrepov za znižanje javnega dolga, povečanje stopnje zaposlenosti in produktivnosti ter reformo pokojninskih sistemov ter sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe.

nazaj na vrh