Evropske zaveznice Nata in Kanada krepijo obrambne izdatke

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
 Evropske članice zveze Nato in Kanada naj bi letos za 3,8 odstotka okrepile obrambne izdatke. (foto: Twitter) Evropske članice zveze Nato in Kanada naj bi letos za 3,8 odstotka okrepile obrambne izdatke. (foto: Twitter)

Evropske članice zveze Nato in Kanada naj bi letos za 3,8 odstotka okrepile obrambne izdatke, kažejo prve ocene za to leto, ki jih je danes v Bruslju predstavil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. To pomeni, da bodo od leta 2014 evropske zaveznice in Kanada za obrambo namenile dodatnih 87 milijard dolarjev, je izpostavil.

Obrambni izdatki bodo osrednja tema julijskega vrha zavezništva, saj ameriški predsednik Donald Trump glasno in jasno izpostavlja pričakovanje, da bodo evropske zaveznice znatno in hitro okrepile obrambne proračune.

Na vprašanje, ali bo omenjeno povišanje za Trumpa dovolj, generalni sekretar odgovarja, da je ameriški predsednik pozdravil te številke in prepoznava napredek.

Zaveznice so si zastavile cilj, da se bodo poskušale do leta 2024 čim bolj približati cilju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. Za zdaj jih ta cilj izpolnjuje malo. So pa vse ustavile krčenje in večina je pripravila načrte za dosego tega cilja, izpostavlja Stoltenberg.

Generalni sekretar je ob predstavitvi prvih ocen za letos izpostavil tudi, da je to četrto zaporedno leto realnega povečevanja obrambnih izdatkov in da naj bi petnajst zaveznic letos izpolnilo cilj, da se petina obrambnega proračuna nameni za investicije.

Trump je sicer kritičen zlasti do Nemčije, ki je nedavno napovedala povišanje obrambnega proračuna na 1,5 odstotka BDP. Stoltenberg je nemške načrte danes komentiral z besedami, da pozdravlja ustavitev krčenja in predvideno 80-odstotno povečanje obrambnih izdatkov v desetletnem obdobju kot korake v pravo smer.

Slovenija je med najslabšimi zaveznicami, ko gre za obseg obrambnega proračuna. Leta 2024 naj bi dosegla 1,14 odstotka BDP, kar je daleč od Natovega cilja dveh odstotkov. Cilj, da je treba petino obrambnih izdatkov nameniti za investicije, pa naj bi dosegla leta 2021.

Obrambni izdatki so sicer le en vir napetosti med evropskimi zaveznicami in ZDA. Zasedanje obrambnih ministrov poteka v senci trenj med EU in ZDA zaradi carin, iranskega jedrskega dogovora in podnebnega sporazuma.

Evropske zaveznice in Kanada izpostavljajo, da ni razlogov za uvedbo dodatnih uvoznih carin na jeklo in aluminij iz varnostnih razlogov, s katerimi ukrep utemeljujejo v Washingtonu.

Stoltenberg je v povezavi z nesoglasji med evropskimi zaveznicami in Kanado ter ZDA danes poudaril, da so številni ministri na zasedanju izpostavili pomen enotnosti zaveznic ob poskusih Rusije, da to razdre. Enotnost je najpomembnejše sporočilo ob pripravah julijskega vrha, je izpostavil.

Generalni sekretar, ki sicer ne skriva zaskrbljenosti zaradi teh nesoglasij, izpostavlja trdnost varnostne čezatlantske vezi. Zaveznice so se bile kljub nesoglasjem doslej vedno zmožne združiti okoli jedrne naloge vzajemne obrambe in tudi sedaj je tako, ponavlja.

Obrambni ministri so sicer danes na sploh prvem ministrskem zasedanju v novih prostorih Nata v Bruslju sprejeli niz odločitev za krepitev odzivnosti na ruske in druge grožnje, ki bodo dokončno potrjene na julijskem vrhu.

Potrdili so krepitev poveljniške strukture za 1200 ljudi ter da bo novo poveljstvo za zaščito pomorskih povezav čez Atlantik v ameriškem Norfolku, novo zaledno poveljstvo za izboljšanje premičnosti sil in opreme po Evropi pa v nemškem Ulmu.

Dogovorili so se tudi o pobudi za izboljšanje pripravljenosti Nata z imenom "štiri tridesetice", ki predvideva, da bo imelo zavezništvo do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 eskadrilj in 30 bojnih plovil, ki bodo lahko pripravljeni v 30 dneh ali manj.

Zasedanja se udeležuje tudi slovenska obrambna ministrica Andreja Katič, ki pa po neuradnih informacijah Bruselj zapušča že danes.

Katičeva je sicer pred začetkom srečanja podpisala pismo o pristopu Slovenije k skupini v okviru koncepta vodilnih držav pod vodstvom Nemčije. V prvi fazi bo v njej sodelovala na področju razvoja zmogljivosti radiološke, kemične in biološke obrambe, so sporočili z ministrstva za obrambo.

Namen tega koncepta je povezovanje in vključevanje manjših držav s specializiranimi zmogljivostmi v skupine pod vodstvom večjih držav s širšim spektrom zmogljivosti. V okviru tega koncepta delujejo tri skupine, in sicer pod vodstvom Nemčije, Velike Britanije in Italije. Slovenija že sodeluje tudi v skupini pod vodstvom Italije.

nazaj na vrh