Evropska levica ne želi spoštovati dogovora o izvolitvi predsednika Evropskega parlamenta

  • Napisal  STA, G. B.
Bo tudi v bodoče evropski parlament vodil levičar? Bo tudi v bodoče evropski parlament vodil levičar? Foto: Ash Crow / Wikipedia

V Bruslju je danes potekala razprava sedmih kandidatov za predsednika Evropskega parlamenta, ki jo je organiziral ameriški Politico. Razprava je bila vsebinsko prazna, mnogi poslušalci so jo opisali kot drugorazredno. Še najbolj "predsedniški" in vsebinski je bil (tako meni STA) bivši belgijski premier Guy Verhofstadt iz skupine Alde.

Bitka za predsedniški stolček v Evropskem parlamentu od prvih neposrednih volitev leta 1979 še nikdar ni bila tako odprta. Odhod petletnega predsednika Martina Schulza je namreč spodkopal veliko koalicijo najmočnejših političnih skupin in dogovor o delitvi mandata.

Po dogovoru konservativne Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) in liberalcev (Alde) iz leta 2014 bi moral položaj predsednika v drugi polovici tega zakonodajnega mandata pripasti EPP, vendar socialisti in liberalci tega zdaj ne želijo spoštovati.

Za predsedniško žezlo se poteguje sedem kandidatov: Antonio Tajani iz EPP, Gianni Pittella iz S&D, Helga Stevens iz vrst zmerno evroskeptičnih Evropskih reformistov in konservativcev (ECR), Guy Verhofstadt iz Alde, Jean Lambert iz vrst Zelenih, predstavnica združene levice Eleonora Forenza in Laurentiu Rebega iz skupine Evropa narodov in svobode, v kateri je tudi Nacionalna fronta Marine Le Pen.

Pisana druščina - trije Italijani, dva Belgijca, Britanka in Romun. Predstavnica skupine ECR, v kateri prevladujejo britanski konservativci, feministka, član skrajno desne skupine, nekdanji evropski komisar in bivši premier.

Zdi se, da ima zaradi moči svoje skupine še največ možnosti Tajani, ki je danes poudaril, da ima vse, kar je potrebno za zmago, in da je mož konsenza.

Tudi kandidat druge največje skupine Pittella je prepričan, da njemu v prid govorijo ne le številke, ampak tudi politični razlogi. Jasno se je distanciral od predhodnika Schulza in poudaril, da je velike koalicije konec.

Stevensova je izpostavila, da je treba narediti konec "moškemu klubu", ki vlada EU, ter da je čas za svež veter, za spremembe in za bolj raznovrsten parlament.

Še najbolj "predsedniški" se je zdel v razpravi Verhofstadt, ki je ponudil tudi največ vsebinskih stališč, na primer pozval k pripravi nove konvencije o prihodnosti Evrope, s katero bi korenito preuredili unijo, in poudaril, da je treba graditi na Schulzevi zapuščini, saj je bil Nemec dober predsednik.

Forenza je menila, da bi bila dobra predsednica, ker je ženska in feministka, Lambertova je izpostavila, da ima bruseljske izkušnje, ni pa del bruseljskega balona, Rebega pa je na vprašanje, ali sploh ima možnosti za zmago oziroma zakaj je sploh tukaj, odgovoril, da to ni tekma možnosti, ampak demokracija.

Precej je bilo razprave o tem, ali naj bo predsednik parlamenta "političen" ali ne, dokler ni Verhofstadt pripomnil, da je reči, da predsednik ni politik, enako kot reči, da papež ni katolik.

Vsi trije Italijani so dosledno govorili le italijansko. Na trenutke ni bilo jasno, ali sta Tajani in Pittella izgubljena v prevodu ali preprosto ne razumeta vprašanja.

Na primer, vprašanje o tem, ali bi morali biti trialogi javni, ju je precej zmedlo. Trialog je sporna oblika pogajanj komisije, parlamenta in članic o evropski zakonodaji, saj je postopek zelo nepregleden, zato ga je pod drobnogled vzela tudi evropska varuhinja človekovih pravic.

V odgovoru na vprašanje, ali naj angleščina kljub brexitu ostane eden glavnih delovnih jezikov unije, pa se je Pittella pošalil, da seveda, saj si ta jezik zdaj, ko se ga je malce naučil, želi tudi uporabljati.

V krogu vprašanj, na katera je bilo mogoče odgovoriti le z "da" ali "ne", so se vsi kandidati izrekli za en sedež Evropskega parlamenta in za spremembe evropske pogodbe ter ocenili, da se bo brexit res zgodil.

Sta imela pa Tajani in Pittella precej težav z odgovarjanjem z "da" ali "ne", tako da je Forenza zabrusila, naj vendar upoštevata preprosto navodilo, saj sta predsedniška kandidata.

Medtem ko Tajaniju v razpravi ni bilo treba odgovarjati o njegovi vlogi v aferi Volkswagen iz časa, ko je bil komisar za industrijo, je moral Verhofstadt odgovarjati o nedavnem spogledovanju z italijanskim evroskeptičnim gibanjem Pet zvezd.

Na vprašanje, le kaj si je mislil, je odgovoril: "Mislil sem si sranje." Nato je pojasnil, da je bil to pošten poskus oslabiti evroskeptične, populistične in nacionalistične sile v Evropskem parlamentu, ki so velik problem, a da je bil očitno preveč naiven.

Glasovanje o predsedniku Evropskega parlamenta je predvideno v torek.

nazaj na vrh