Evropska komisija se je seznanila z odločitvijo slovenske vlade glede NLB

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija Sébastien Bertrand/Wikimedia Commons; CC BY-SA 2.0

Evropska komisija jemlje na znanje današnjo odločitev vlade za spremembo zavez glede prodaje NLB, po katerih bi država do konca 2018 prodala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do nadzornega deleža 25 odstotkov in ena delnica pa do konca 2019. Kot so navedli za STA, ostajajo s slovenskimi oblastmi v konstruktivnem stiku.

Vlada je danes sklenila Evropski komisiji predlagati omenjene spremembe zavez glede prodaje NLB, hkrati pa bo vodstvu Slovenskega državnega holdinga naložila ponoven začetek postopka prodaje po metodi javne ponudbe delnic (IPO), ki ga je lani kot skupščina SDH tik pred zaključkom prekinila z argumentom, da razpon ponujenih cen za delnico ni bil ustrezen.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za finance, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman, bodo Evropski komisiji predlagali spremembe zavez glede prodaje NLB, ki so jih s komisijo usklajevali, tako da "z veliko verjetnostjo" pričakuje, da bo komisija predlog podprla.

Če bo komisija, potem ko ji bo Slovenija predlog uradno poslala, v postopku odločanja o izdaji spremenjene odločbe zahtevala morebitne bistvene vsebinske popravke zavez, pa je vlada naložila finančnemu ministrstvu, da ji v soglasje predloži dokončno besedilo spremenjenih zavez pred izdajo odločbe.

Evropska komisija je konec januarja sprožila poglobljeno preiskavo, saj Slovenija, kot rečeno, do konca leta 2017 ni izpeljala vmes enkrat že spremenjene zaveze o delni privatizaciji NLB. Slovenija je komisiji decembra lani predlagala spremembe zaveze, a je ta izrazila dvom, da so te kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovredne prvotni prodajni zavezi. Ljubljana je Bruslju sicer predlagala, da bi del banke prodala letos, postopek do prodaje 75 odstotkov minus eno delnico pa dokončala v prihodnjem letu.

Na podlagi tega so nato potekala pogajanja o določitvi konkretnega roka in kompenzacijskih ukrepih. Med izravnalnimi ukrepi naj bi podaljšali del omejevalnih ukrepov, ki za banko veljajo že sedaj. To so neodvisno korporativno upravljanje, omejitve poslovanja, prepoved prevzemov. NLB se je že morala umakniti iz nekaterih nestrateških dejavnosti, v primeru podaljševanja zavez bi morala še zmanjšati obseg poslovanja doma, ne brezpogojno pa bi se morala posloviti tudi od zavarovalnice NLB Vita.

V NLB si sicer razumljivo želijo, da bi vsi ti ukrepi čim prej prenehali veljati, rešitev za to pa je, da vlada že letos proda vseh 75 odstotkov minus eno delnico banke, s čimer padejo vse zaveze.

nazaj na vrh