Evropska komisija glede discipliniranja Poljske ne popušča

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Evropska komisija se je danes odločila, da bo nadaljevala postopek o ugotavljanju kršitev evropske zakonodaje zaradi poljskega zakona o vrhovnem sodišču. Odločila je, da bo Poljski poslala obrazloženo mnenje, Varšava ima za sprejetje ustreznih ukrepov en mesec časa. Naslednji korak je predložitev primera Sodišču EU, so sporočili danes v Bruslju.

 

Kot so zapisali na komisiji, novi poljski zakon o vrhovnem sodišču znižuje upokojitveno starost sodnikov vrhovnega sodišča s 70 na 65 let, zaradi česar 27 od 72 sodnikov vrhovnega sodišča grozi prisilna upokojitev. Ta ukrep velja tudi za predsednico vrhovnega sodišča, ki bi morala svoj šestletni mandat zaradi tega predčasno zaključiti.

V skladu z zakonom lahko sodniki, za katere velja znižana upokojitvena starost, zaprosijo predsednika Andrzeja Dudo, da jim mandat podaljša za obdobje treh let z možnostjo enkratne obnovitve. Za tako odločitev predsednika niso opredeljena nobena merila in v primeru zavrnitve ni na voljo sodna presoja.

Komisija je opravila temeljito analizo odgovora poljskih organov na uradni opomin, ki ga je Bruselj poslal 2. julija. Pravni pomisleki komisije po odgovoru poljskih organov ostajajo enaki. Evropska komisija še vedno meni, da poljski zakon o vrhovnem sodišču ni združljiv s pravom EU, saj ogroža načelo neodvisnosti sodstva, vključno z nezamenljivostjo sodnikov, so poudarili na komisiji.

Bruselj je zato prešel na naslednjo fazo postopka za ugotavljanje kršitev evropske zakonodaje. Poljski organi imajo zdaj na voljo en mesec, da sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s tem obrazloženim mnenjem. Če ne bodo sprejeli ustreznih ukrepov, se komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču EU.

Podoben postopek proti Poljski so že pred časom sprožili tudi zaradi zakona o splošnih sodiščih. Ta primer so že predložili sodišču.

Evropska komisija je v primeru Poljske decembra lani zaradi spornih reform pravosodja predlagala tudi uporabo sedmega člena, ki je v bruseljskem žargonu zaradi možnosti skrajnega ukrepa odvzema glasovalnih pravic poznan kot "jedrska bomba".

nazaj na vrh