Evropa zaradi migrantske krize doživlja konservativni preobrat, naslovnice osrednjih levičarskih medijev pa pojav prikazujejo kot vzpon “nacizma” – medtem pa spregledali nasilništvo skrajne levice!

Nemci so na protestu mirno in dostojanstveno prikazali tudi žrtve migrantske politike, kar v nobenem primeru ni znak skrajnih pogledov. (Foto: Twitter) Nemci so na protestu mirno in dostojanstveno prikazali tudi žrtve migrantske politike, kar v nobenem primeru ni znak skrajnih pogledov. (Foto: Twitter)

Če so nekateri Nemci pred tremi leti aplavdirali nemški kanclerki Angeli Merkel, ko je ta 4. septembra 2015 odprla nemške meje in povabila na desettisoče migrantov, je danes slika povsem drugačna. Namreč mnogi zagovorniki masovnih migracij so spoznali, da migranti s seboj prinašajo velike težave, zato ne čudi, da so ti pristali med “radikalnimi desničarji” s podobami umrlih žrtev migrantskega nasilja, medtem ko so radikalni levičarji divjali in jih napadali. Zanimivo, da mediji zanje niso uporabili termina “skrajni levičarji”. Vse to se je na enem mestu zrcalilo v mestu Chemnitz.

Ta neverjeten kontrast se odraža v krizi, ki jo je migrantska kriza povzročila ne samo v Nemčiji, ampak v celotni Evropi. O sami intenziteti pa nedvomno priča podatek, da je Evropsko unijo od leta 2015 vstopilo več kot tri milijone migrantov.

Od vseh kriz, ki jo je doživela Evropa, od evra do Ukrajine, je ta najtežja in še ni rešena, je v nedavnem pogovoru za Die Welt ocenil bolgarski politolog Ivan Krastev. Ta evropska kriza po njegovih besedah doživlja konservativni preobrat, pri čemer v okviru demografske panike prihaja do zapiranja nacionalnih meja. Velika Britanija se je po referendumu o Brexitu, zaznamovan z migrantskim vprašanjem, odločila, da odide iz Evropske unije. Poleg tega, da je tudi Italija izvolila desno protimigrantsko vlado se zdi, da je v številnih evropskih državah protimigrantska drža dobila veter v jadra, na drugi strani pa se zdi Merklova precej oslabljena. Sicer ogenj priliva tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je jasno in glasno preko družabnega omrežja Twitter poudaril, da je Evropa naredila gromozansko napako, ko je ta na milijone ljudi spustila k sebi, ti pa močno in nasilno spremenili njeno kulturo.

Nemška kanclerka kljub očitkom vztraja, da svoje odločitve z dne 4. septembra 2015 ne obžaluje in dodaja, da je tedaj veliko število ljudi bežalo pred vojno v Siriji. “Uspelo nam bo,” je tedaj dejala Nemcem, sedaj pa se je ta od svojih preteklih prepričanj distancirala. Ta je namreč podobno kot druge države jasno poostrila svojo migrantsko politiko. Vedno večji del javnosti prosilce za azil obtožuje, da so ti odgovorni za povečanje negotovosti. Po nedavnem umoru 35-letnega Nemca v Chemnitzu, za katerega je po prepričanju sodišča odgovoren iraški migrant, so se na ulice odpravili protestniki, ki so izrazili svoj protimigrantski pogled na politiko.

Migrantsko vprašanje kot usodni udarec Evropski uniji
Migrantsko vprašanje je še naprej največji izziv za Evropo, je ocenil  profesor Stefen Lehne, ki dodaja, da se vedno večje število tradicionalnih vlad hrani na protimigrantskih pogledih. “Ta trend bi se lahko odrazil na rezultatih evropskih volitev v naslednjih letih.” Britanski zgodovinar Niall Ferguson v eni izmed analiz po navedbah Večernjega lista izraža zaskrbljenost, saj migrantska kriza namesto k enotnosti Evrope, vodi v delitve, saj želi vsaka država delovati na svoj način. “Vedno bolj se mi zdi, da bodo prihodnji zgodovinarji na migrantsko vprašanje gledali kot na usodni udarec Evropski uniji, na Brexit kot pa na njen prvi znak.”

H. M./Nova24TV

nazaj na vrh