Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Tuje kriminalce želijo izgnati iz ŠviceŠvicarska Ljudska stranka je sprožila pobudo o deportaciji tujih kriminalcev.

Stranka se je za pobudo odločila, ker vlada "pod šibkimi pretvezami" predolgo odlaša z izvajanjem njene prve pobude, ki je na volitvah novembra 2010 dobila večinsko podporo. "Vlada je poteptala suvereno voljo ljudstva," je v izjavi za javnost sporočila stranka, ki ima do 24. januarja 2014 čas, da zbere 100 tisoč podpisov, kolikor jih je potrebnih za razpis referenduma.

Vlada predstavila dve možnosti

Vlada je opozorila, da bi izvajanje pobude, ki zahteva avtomatično deportacijo obsojenih tujih kriminalcev ne glede na resnost prekrška oziroma zločina, kršilo humanitarne zakone in mednarodne pogodbe. Političnim strankam in organizacijam je zato v razmislek poslala dve možnosti.

Prva vključuje seznam specifičnih zločinov, ki bi vodili do avtomatične izključitve obsojenega tujega kriminalca, če ne bi šlo pri tem za kršitev njihovih temeljnih človekovih pravic. Sodniki bi se prav tako lahko odločili proti deportaciji v primeru manjših prekrškov, za katere je predvidena zaporna kazen za manj kot šest mesecev. Druga možnost predvideva avtomatično deportacijo nešvicarskih kriminalcev brez upoštevanja najnižje zaporne kazni in vključuje širši seznam prestopkov in zločinov.

'Spoštovati je treba voljo volivcev'

Vendar Ljudska stranka vztraja, da je treba strogo upoštevati njeno pobudo in tako spoštovati voljo volivcev. V svoji drugi pobudi zahteva avtomatsko deportacijo tujcev, obsojenih za resne zločine, ne glede na kazen, ki jo je izrekel sodnik, ali na to, če gre za večkratne storilce, ali na. Večkratni manjši prestopniki, ki so se npr. pretepali ali grozili javnim uslužbencem, bodo v skladu s pobudo tudi avtomatsko deportirani, ne glede na osebno stanje tujca.

Edino izjemo avtomatični deportaciji bi predstavljala samoobramba. Deportacijo bi lahko začasno ustavili v primeru beguncev iz držav, kjer še vedno obstaja grožnja njihovi varnosti, ali v primeru, ko osebi grozi nehumano obravnavanje, če bi se vrnili v domovino.

T. V. / Siol.net, G. B.

Vir: www.siol.net

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano