Avstrija se za krmilom EU osredotoča na zunanjo schengensko mejo

foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Avstrija, ki je z julijem prevzela šestmesečno predsedovanje EU, izpostavlja, da "niso predsedstvo z eno samo temo", a migracije so nesporno v središču pozornosti. Avstrijsko predsedstvo se odločno osredotoča na zaščito zunanje meje. In ko govorijo o zunanji meji, mislijo v prvi vrsti zunanjo schengensko mejo, neuradno pojasnjujejo na Dunaju.

 

Najprej je treba urediti razmere pri vratih, nato se bo laže dogovoriti, kako bomo ljudi razporejali med sobami evropske hiše, izpostavljajo na Dunaju. Ko govorijo o zunanjih mejah, mislijo v prvi vrsti na zunanjo schengensko mejo, pojasnjujejo neuradno, torej tudi slovensko-hrvaško mejo.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu vrha EU minuli petek v okviru ukrepov za omejitev sekundarnih migracij govorila o potrebi po krepitvi nadzora na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, pri čemer bi lahko pomagali Nemčija in evropska agencija za meje Frontex.

Slovenski premier Miro Cerar se je tedaj na komentar Merklove odzval z besedami, da Slovenija vseskozi zagotavlja učinkovit nadzor schengenske meje in da v tem trenutku ni potrebe po takšnem okrepljenem nadzoru, a da bi v primeru močno povečanih migracij o takšni možnosti veljalo premisliti.

Podrobnosti v povezavi z načrti za utrditev zunanje meje za zdaj niso znane. Vrh unije je sicer v junijskih sklepih opomnil na potrebo po zagotovitvi učinkovitega nadzora zunanjih meja EU s finančno in materialno podporo EU. Pri tem so voditelji izpostavili podporno vlogo Frontexa, ki da ga je treba okrepiti z dodatnimi sredstvi in ojačanim mandatom.

Ob osredotočanju na zunanje meje sicer nihče noče izrecno reči, da je sporna ideja obveznih begunskih kvot mrtva. V avstrijskem predsedstvu poudarjajo le, da bodo na azilni sveženj, ki je v slepi ulici zaradi spornih kvot, pogledali z drugačnega zornega kota.

V povezavi z nemškimi načrti glede vračanja prosilcev za azil na Dunaju pravijo, da še čakajo na natančne načrte Nemčije, pri čemer izpostavljajo, da še ni jasen odziv koalicijskih socialdemokratov SDP in da bodo avstrijski ukrepi odvisni od nemških.

Krščansko-demokratska unija (CDU) Angele Merkel in njena bavarska sestra, Krščansko-socialna unija (CSU), sta se v ponedeljek dogovorili o vzpostavitvi tranzitnih centrov ob nemško-avstrijski meji, iz katerih bi prosilce za azil, ki so bili registrirani že v drugih članicah EU, vračali v te države.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz bo v četrtek na Dunaju o tem govoril z nemškim notranjim ministrom in predsednikom CSU Horstom Seehoferjem, ki v prizadevanjih za čim boljši rezultat v boju z desno Alternativo za Nemčijo (AfD) na jesenskih volitvah na Bavarskem zaostruje migracijsko retoriko in maje vlado.

Migracije so očitno izjemno občutljivo politično vprašanje - stranke zmagujejo na volitvah na plečih migracij in vlade padajo zaradi migracij, pravijo na Dunaju, a izpostavljajo, da se bodo ukvarjali tudi s številnimi drugimi pomembnimi temami, kot je krepitev konkurenčnosti z digitalizacijo.

To bo zadnje polno predsedstvo pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto. Ena od glavnih nalog je obvladovanje pričakovanj, saj je predsedstvo pod velikim pritiskom, kaj vse je treba storiti do volitev. Precej nerealistična so na primer pričakovanja v povezavi z večletnim evropskim proračunom za obdobje 2021-2027, pojasnjujejo na Dunaju.

Med avstrijskim predsedovanjem je sicer pričakovati nadaljnje zaostrovanje v trgovinskih odnosih z ZDA, pri čemer na Dunaju poudarjajo, da si bodo prizadevali za enotnost unije. Obe strani lahko prideta iz tega položaja z nižjimi carinami. Nočemo nazaj v srednji vek, pravi ministrica za digitalne in gospodarske zadeve Margarete Schramböck.

Avstrijska vlada od vzpostavitve konec lanskega leta dviga obrvi, saj je 31-letni Kurz, najmlajši evropski voditelj, oblikoval desno koalicijo, v kateri sta njegova konservativna ljudska stranka (ÖVP) in avstrijska skrajna desnica (FPÖ).

Črno-modra koalicija dviga prah tudi zato, ker je bila leta 2000 povod za prve in doslej edine diplomatske sankcije EU proti članici. EU je leta 2000 zaradi skrajne politike tedanjega vodje FPÖ Jörga Haiderja zamrznila dvostranske politične stike z Avstrijo.

Bivši kandidat za predsednika Avstrije iz vrst svobodnjakov, sedaj minister za promet, infrastrukturo in tehnologijo Norbert Hofer, je danes na Dunaju ocenil, da so bile sankcije ob začetku tisočletja izraz legitimnega strahu pred ponovnim vzponom antisemitizma, ki pa je bil neutemeljen, o čemer pričajo njihova dejanja.

Njegova stranka je kritična do EU, a obenem poudarja, da je moč unije v raznolikosti njenih talentov, je še poudaril Hofer v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov na Dunaju. Zavzemajo se za unijo subsidiarnosti, a ključna vprašanja lahko naslovimo le skupaj, je še izpostavil.

Avstrijci se ob začetku predsedovanja predstavljajo s filmom, ki vključuje gesla "jaz sem narava, jaz sem tradicija, jaz sem varnost", ter izpostavljajo ponos na svojo vodo, ki jo opisujejo kot svoje "belo zlato".

nazaj na vrh