Ameriški demokrati imajo težave - prihodnje leto bodo zelo težko osvojili večino v senatu

foto: Wikipedia foto: Wikipedia

Ameriški demokrati imajo večino v predstavniškem domu zveznega kongresa, na volitvah 2020 si bodo prizadevali, da jo ohranijo ali povečajo, želijo pa si tudi prevzeti večino v senatu, kar pa bo izjemno težko.

 

Senatni volilni zemljevid je bil na vmesnih volitvah sredi predsedniškega mandata leta 2018 naklonjen republikancem, saj je moralo pred volivce veliko več demokratskih senatorjev kot pa republikanskih. Američani vsaki dve leti volijo približno tretjino senatorjev, ki imajo šestletni mandat. Republikanci so prednost izkoristili in prednost pred opozicijo povečali na 53 proti 49, pri čemer sta dva opozicijska sedeža neodvisna, vendar na strani demokratov.

Leta 2020 bodo volivci odločali o 34 senatnih sedežih, od tega jih 22 zasedajo republikanci in 12 demokrati. Na papirju bi to morala biti prednost demokratov, ki morajo za prevzem večine republikancem odvzeti štiri sedeže, če bo Donald Trump ostal predsednik, ali le tri, če ga bo na volitvah premagal kdo od demokratov. Ob razmerju 50 proti 50 ima namreč odločilni glas v senatu podpredsednik ZDA, ki je član iste stranke kot predsednik.

Problem za demokrate je v tem, da je velika večina sedežev že vnaprej odločenih. Od 12 demokratskih sedežev, ki gredo na volilno tnalo, jih bo sedem ostalo demokratskih brez težav (Delaware, Illinois, Massachusetts, New Jersey, New Mexico, Oregon in Rhode Island).

Republikanci lahko demokratom odvzamejo senatni sedež Douga Jonesa v Alabami, ki je leta 2018 na nadomestnih volitvah premagal republikanca Royja Moora, obtoženega pedofilije. Alabama je tradicionalno republikanska država, Trump pa je tam priljubljen, tako da bodo najverjetneje tam slavili republikanci, če bodo imeli kandidata brez hudega bremena.

Republikanci ciljajo tudi na Virginijo, ki se iz južnjaške republikanske države zaradi širitve predmestij Washingtona spreminja v demokratsko. Leta 2016 je tam zmagala demokratka Hillary Clinton. Računajo tudi na presenečenje v Minnesoti, Michiganu in New Hampshiru. Demokrati morajo obdržati praktično vse sedeže, če želijo ohraniti upanje na prevzem večine.

Od 22 republikanskih sedežev, ki bodo šli pred volivce, jih je 15 trdno v njihovih rokah (Aljaska, Arkansas, Idaho, Kansas, Kentucky, Louisiana, Mississippi, Montana, Nebraska, Oklahoma, Južna Karolina, Južna Dakota, Tennessee, Zahodna Virginija in Wyoming). Demokrati imajo največ možnosti, da osvojijo Kolorado, upajo še na Arizono, Maine, Severno Karolino, Iowo, Georgio in Teksas.

Kolorado postaja demokratski, Arizona počasi prav tako in tam bo zanje kandidiral nekdanji astronavt Mark Kelly, mož ustreljene demokratske kongresnice Gabby Giffords. Maine že je demokratski, vendar je tam zmerna republikanska senatorka Susan Collins, na nek način "zadnja Mohikanka" v stranki, ki je v desno in trumpovsko smer. Demokrati upajo na zmago zaradi jeze žensk, ker je Collinsova podprla Trumpovega kandidata za vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha.

Tudi Severna Karolina se vse bolj barva v demokratsko modro barvo, vendar pa v Iowi, Teksasu in Georgiji za demokrate najverjetneje še ni napočil čas.

V primeru, da republikanci ohranijo senatno večino in Trump ostane predsednik, se lahko demokrati v predstavniškem domu postavijo na glavo in tožijo kolikor jim duša dovoli, vendar Trumpa ne bodo mogli obrzdati. Senat je namreč tisti, ki potrjuje člane kabineta in kar je najpomembneje - zvezne sodnike.

Vrhovno sodišče ZDA, ki ima zadnjo besedo v sporih med zakonodajno in izvršno oblastjo je že večinsko konservativno, nov Trumpov mandat z republikansko večino senata pa bi ZDA, katerih prebivalstvo je tudi zaradi demografskih trendov večinsko liberalno, za naslednjih nekaj desetletij utrdil kot konservativno državo bele večine.

nazaj na vrh