NLB in NKBM
Obe največji slovenski banki, v katerih ima država večinski delež, Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), sta ostali brez vodstev, hkrati pa je vsaj za NLB že znano, da vnovič potrebuje dokapitalizacijo. Za NKBM tega za zdaj še ne omenjajo.

NLB v izgubah
NLB je pretekli teden objavila poslovne izide za leto 2011, ki kažejo 233 milijonov evrov izgube. V letu 2010 je NLB imela izgubo v višini 183 milijonov evrov. Glavni razlog izgub je v velikem povečanju tako imenovanih slabih posojil, zaradi česar mora banka posojila odpisovati in hkrati oblikovati ustrezne rezervacije. Hkrati se tudi višina dokapitalizacije banke iz meseca v mesec spreminja. Medtem ko ko je Evropski organ za bančni nadzor (Eba) še v začetku decembra napovedal, da se mora NLB dokapitalizirati v višini 320 milijonov evrov, je Božo Jašovič, predsednik uprave v odstopu, pretekli teden dejal, da ta ocena že dolgo časa ni več aktualna in mora dosegati vsaj 400 milijonov evrov; ocena Ebe ne ustreza več realnim potrebam po novem kapitalu, da bi banka izpolnila obe zahtevi nadzornikov. Po Jašovičevih besedah je torej nujnih 400 milijonov evrov svežega kapitala, kar je treba doseči do 30. junija letos, da bo banka izpolnjevala kriterije o ustreznosti bančnega temeljnega kapitala. Denar bi po Jašovičevih napovedih v banko lahko vložili Evropska banka za razvoj (EBRD), Mednarodni denarni sklad (IMF), država Slovenija in solastnica, belgijska banka KBC, s tem pa bi »absorbirali nekaj izgube«. Jašovič ocenjuje, da interes pri mednarodnih ustanovah in drugem največjem lastniku, belgijski KBC, še vedno obstaja. Zaveda pa se, da je v nekaj mesecih ta projekt mogoče izpeljati le s tistimi partnerji, ki banko poznajo. Od zaupanja do strategije in prihodnosti banke bo, tako Jašovič, odvisna tudi dokapitalizacijska cena delnice. Knjigovodska vrednost delnice je ta čas 87 evrov, pri lanski dokapitalizaciji pa je dosegla celo 116 evrov.