Že lani pod nadzorom
Že oktobra lani smo poročali, da je Inšpektorat RS za notranje zadeve, ki deluje pod okriljem ministrstva za notranje zadeve v stavbi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Dimičevi 16 v Ljubljani, zoper Draga Kosa, nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, oziroma njegovo podjetje R.U.R. uvedel inšpekcijski nadzor. Razlog zanj je bilo opravljanje storitev Draga Kosa oziroma njegovega podjetja za banko Hypo Alpe-Adria. Kos je namreč prek svojega podjetja sklenil pogodbo o sodelovanju s slovensko podružnico banke Hypo Alpe-Adria, pogodbo z njim pa je podpisala avstrijska matica za raven celotne skupine. Drago Kos naj bi torej skladno s pogodbo banki svetoval za področje držav na območju nekdanje Jugoslavije. Po javno objavljenih podatkih naj bi sodeloval tudi pri preiskavi spornih poslov nekdanje uprave banke Hypo Alpe-Adria. V slovenski podružnici te banke so ob tem dejali, da so se za sodelovanje z Dragom Kosom odločili »zaradi njegovega znanja in preteklih referenc«, vsebine pogodbe pa niso bili pripravljeni razkriti.

Opravljanje detektivskih storitev
Razkrito je bilo tudi, da Drago Kos prek svojega podjetja in domnevno v sodelovanju s podjetjem SG Biro za banko Hypo Alpe-Adria opravlja t. i. detektivske storitve, kakor jih ureja zakon o detektivski dejavnosti, za kar pa ne Kos ne nobeno od navedenih podjetij ni registrirano. O tem smo spraševali tudi pristojne v slovenski podružnici banke Hypo Alpe-Adria (ta je nekdaj veljala za »hišno« banko LDS in para Senica-Kresal), a so se zavili v molk. Na Inšpektoratu RS za notranje zadeve pa so nam potrdili uvedbo inšpekcijskega nadzora zoper navedene. Ugotovili smo še, da Kos v novi vlogi sodeluje tudi z Marjanom Erhatičem, upokojenim nekdanjim vodjem slovenske kriminalistične operative in nato degradiranim v navadnega kriminalista, ki se je celo potegoval za vodjo NPU.

Pod lupo nemških obveščevalcev
V preteklih dneh pa se je razkrilo, naj bi bili nemški obveščevalci odkrili Kosov bančni račun pri ponudniku spletnega bančništva Alertpay s sedežem v Montrealu v Kanadi. Drago Kos je navedbe za omenjeni spletni portal zanikal, češ da še nikoli ni bil v Montrealu, vendar so podatki po naših informacijah precej resnejši, kot se zdi na prvi pogled.

Imenovanje in razveljavitev sklepa
Pahorjeva vlada je po izglasovani nezaupnici lani septembra do prevzema poslov nove Janševe vlade februarja letos izvedla več kot 170 kadrovskih imenovanj, čeprav za to ni imela polnih pooblastil. Številna imenovanja so bila taka, ki bi jih težko uvrstili med »tekoče posle«. 17. januarja je tako imenovala dr. Cirila Ribičiča za člana  in dr. Dragico Wedam Lukić za nadomestno članico Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija), ki je svetovalni organ Sveta Evrope. Nova Janševa vlada je konec februarja to odločitev prejšnje vlade razveljavila s pojasnilom, da je »pravno neveljavna zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v konkretnem primeru«. Premier Janez Janša je ob tem dejal, da Ribičič in Wedam Lukićeva nista bila razrešena. »Vlada je samo ugotovila, da je bil sklep, s katerim je prejšnja vlada, ki ni imela polnih pooblastil, izvedla to imenovanje, pač nelegitimen,« je dejal. Ob tem je zanimivo, kaj je o vprašanju tekočih poslov za Večer 23. septembra lani dejal Ribičič. Če je kakšna zadeva nujna, zakaj ne bi bila sprejeta. Po pameti, s ščepcem soli; tako naj vlada, ki v parlamentu ni dobila zaupnice, loči tako imenovane tekoče posle, ki so ji zdaj edini ostali, od drugih aktivnosti. Ne ustava ne zakon pri nas ne določata izrecno, kaj so tekoči posli. A je jasno, da gre za nujne, neodložljive odločitve, da bi država funkcionirala kljub padcu oblasti. Če je kakšna zadeva nujna in če je v vladi veliko soglasje (logično se mu zdi ustavno, dvetretjinsko), da se sprejme, zakaj ne bi bila sprejeta, je menil ustavni pravnik dr. Ribičič.

Nagrajena za politične zasluge?
Vsekakor je zanimivo, s kakšno naglico je Pahorjeva vlada, ki je opravljala le tekoče posle, v tako pomemben pravni organ imenovala Cirila Ribičiča, nekdanjega predsednika ZKS-SDP, naslednice totalitarne Zveze komunistov Slovenije, in sina nekdanjega razvpitega komunističnega funkcionarja Mitje Ribičiča. Ciril Ribičič je bil ves čas razpet med politiko in stroko. Med letoma 1982 in 1984 je bil predsednik družbenopolitičnega zbora tedanje republiške skupščine. Leta 1989, na vrhuncu »sestopa z oblasti«, je nasledil Milana Kučana na vrhu Zveze komunistov Slovenije, ki se je takrat preimenovala v ZKS/SDP Stranko demokratične prenove, vodil pa jo je do leta 1992. Kot poslanec ZLSD je sedel v državnem zboru do leta 2000. V tem času je bil habilitiran kot profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti. Leta 2000 pa je praktično direktno iz poslanskih klopi prešel na ustavno sodišče. Izvoljen je bil za ustavnega sodnika. Mandat mu je že potekel, je pa še vedno redni profesor za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Wedam Lukićeva se je kot ustavna sodnica izpostavila predvsem pri zagovarjanju t. i. izbrisanih. In tako kot Ribičiča je prejšnja vlada po mnenju poznavalcev tudi njo z imenovanjem za nadomestno članico v Beneški komisiji nagradila za njeno preteklo delo in zvestobo tranzicijski levici.