Na praznik dneva Evrope je ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli obiskal povojna grobišča v Kočevskem rogu. Kot je dejal, je bil obisk ganljiv, sprava pa je mogoča le ob medsebojnem spoštovanju obeh vpletenih strani.

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Mussomeli, ki je, kot pravi sam, izrazil željo, da bi si ogledal kraje, kjer so se dogajali povojni poboji v imenu komunistične revolucije, si je ob strokovnem vodenju predsednika komisije za reševanje prikritih grobišč, zgodovinarja Jožeta Dežmana, najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. Nato se je odpravil proti Kočevskemu rogu, kjer si je ogledal osrednje grobišče v Jami pod Krenom, kjer v breznih ležijo posmrtni ostanki predvsem hrvaških in srbskih domobrancev in četnikov, ter Jamo pod Macesnovo gorico, kjer je povojno grobišče slovenskih domobrancev. Dežman je ameriškega veleposlanika seznanil z zgodovinskimi okoliščinami povojnih pobojev, mu nanizal nekatera dejstva, kako so ti poboji potekali, in povedal, da je v grobišču pod Krenom med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani.

Kočevski rog je ganljiv
Novinarje, ki smo spremljali obisk ameriškega veleposlanika v Kočevskem rogu, je zanimalo, ali si je Mussomeli načrtno izbral prav 9. maj, dan Evrope, ko praznujemo začetek vzpostavljanja Evropske unije, ki temelji na svobodi in človekovih pravicah ter na spoznanju iz izkušenj obeh svetovnih vojn, da Evropa ne potrebuje medsebojnih delitev in sovraštva, temveč spoštovanje in sodelovanje. Odgovoril je, da je datum čisto naključje. Pojasnil je, da je že nekaj mesecev »težil« svoji ekipi, da bi si rad ogledal grobišče, vendar so ga vedno zavrnili, češ da je v gozdovih še preveč snega. »Potem pa je prišel današnji dan,« je dejal Mussomeli in dodal, da se je izkazalo, da je na ta dan tudi pomemben katoliški praznik (praznik Jezusovega vnebohoda, op.a.), česar se po njegovih besedah sploh ni zavedal, dokler ni prišel v Rog. Ob prijetnem sončnem in toplem vremenu ni skrival navdušenja nad lepoto prostranega kočevskega gozda in same pokrajine. Dejal je, da so grobišča lepo urejena, spokojna, skoraj kot nekakšen park. Ta lepota pa po njegovo pokriva grozovita dejanja, ki so bila storjena na tem kraju. Svoje občutke je strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla.