Nedavni vzpon totalitarne ikonografije in simbolike v kombinaciji s politiko, ki jo vodi sedanja vlada, sproža vprašanje, ali gre res samo za ideološki boj ali pa se v ozadju že rišejo obrisi nove, povsem neevroopske in »rdeče« Slovenije.

Sedanji trendi kažejo vse očitnejšo usmeritev Slovenije zunaj Evrope, kar pa je le posledica vrednotne restavracije, pravzaprav postopne rebalkanizacije in rekomunizacije Slovenije. Na gospodarskem področju se to kaže v dvigovanju davkov in uvajanju novih davčnih dajatev (pri čemer ni povsem jasno, ali želi vlada najprej dvigniti stopnjo DDV ali uvesti krizni davek, saj enkrat govori tako, drugič drugače) pa tudi v napovedanem reševanju oz. »obujanju od mrtvih« propadlih gradbenih gigantov, kot sta Primorje in SCT. Kot je dejal državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič: »Telo umre, duša živi naprej.«

Kako je nastala EU

»Glede na to, da smo se tako hiteli zadolževati, ne da bi počakali nekaj dni in poslali kredibilni program v Bruselj… in medtem sprejeli še kak kredibilni ukrep, lahko ljudje sumijo, da je zadaj nekaj drugega. Mislim, da so tu lahko trije scenariji. Eden je, da smo se hiteli zadolžiti ne glede na ceno zato, ker hočejo še naprej krasti, kar se ukrasti še da. Drugi scenarij je, da jih bo to streznilo in da bodo naredili reformni program tako, kot je treba. Tretja možnost pa je kombinacija prvega in drugega, da bodo naredili nekatere reforme, zraven pa še veliko pokradli glede na to, da se ta koalicija ne more nič dogovoriti.«
(Nekdanji ekonomist Svetovne banke dr. Boris Pleskovič o mogočih ozadjih vladnega zadolževanja za TV Klub na POP TV)

Prejšnji torek zvečer, ko je v Ljubljani nastopila nemška apokaliptična rokerska skupina Rammstein, je postalo jasno, da je vrag vzel šalo in da Slovenija že drago plačuje in bo še draže plačevala virantovanje, ki smo mu bili priče v zadnjih mesecih. Samo po dobrem mesecu vlade tranzicijske levice, ki jo iz ozadja vodita zadnji šef slovenske partije Milan Kučan in razvpiti župan Ljubljane Zoran Janković, se je Slovenija znašla v »smeteh«. Bonitetna hiša Moody's je znižala bonitetno oceno Slovenije za dve stopnji, z Baa2 na Ba1. S tem je Slovenija padla v območje naložb visoke tveganosti (t. i. junk oziroma slovensko smeti).
Glavni razlog za znižanje bonitetne ocene so razmere v slovenskem bančnem sektorju in ocena o povišani verjetnosti potrebe po zunanji pomoči. Moody's je izpostavil slabšanje bančnih bilanc in rast deleža slabih posojil, še posebej v treh največjih slovenskih bankah NLB, NKBM in Abanki. Položaj naj bi se po njihovih ocenah zaradi težkih gospodarskih razmer še poslabševal. Bonitetna hiša je pri tem ocenila, da bodo stroški reševanja razmer v bančnem sistemu dosegli od 8 do 11 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Javni dolg bi se tako v naslednjih letih lahko zvišal celo nad 75 odstotkov BDP. S tem v zvezi se bo poslabšal tudi javnofinančni položaj države. Dodatni razlog za poslabšanje bonitete ocene pa je bila negotovost glede sposobnosti Slovenije, da se zadolži na trgu. To povečuje tveganje, da bo Slovenija za izpolnjevanje svojih obveznosti potrebovala zunanjo pomoč. Prizanesljivejši so za zdaj pri bonitetnih hišah Fitch in Standard & Poor’s, kjer Slovenijo uvrščajo v območje srednje stopnje tveganja oziroma A-. Kot ob tem opozarjajo poznavalci, pa slovenski pristanek med »smetmi« ne omejuje samo prihodnjega zadolževanja države, ampak odpira resno vprašanje uporabnosti zakladnih menic, ki so jih naše banke sredi aprila tako množično kupovale. Če se bo Evropska centralna banka odločila, da ne bo več sprejemala papirjev slovenske države, bodo naše banke ostale brez potrebne likvidnosti.

V soboto, 27. aprila, sem se v prijetni družbi nadihal svežega zraka na avstrijski strani Karavank. Bil je dan, ko sem lahko vsaj malo pozabil na slovenski vsakdanjik, vsesplošno krizo in politično enoumje, ki smo mu priče na »sončni strani Alp«. Stran od napovedi, da bo leva vlada Alenke Bratušek spet uporabila preizkušeno nedelujoče socialistične recepte iz nekdanje Jugoslavije; uvedla bi npr. krizni davek na plače in s tem prisilno uravnilovko, ki bo po prstih udarila inovativne in pridne, ker zaslužijo več. Podjetnik Igor Akrapovič je za Finance to komentiral z besedami: »Enakost v revščini je naša prihodnost.« Dvignili naj bi tudi davek na dodano vrednost, ki bi še dodatno obremenil gospodarstvo. Nad uvedbo kriznega davka se navdušuje predsednik DeSUS Karl Erjavec, prvi človek SD Igor Lukšič pa trdi, da na dnevni red prihajajo prava vprašanja, kot je obdavčitev. »Dvig davkov je štirikrat bolj uspešen mehanizem od zmanjševanja porabe.« DL torej vladi pri tem drži štango. Res, dragi Slovenci, pod novo vlado se bo treba prijeti za denarnice, kot so pred časom opozorili v SDS. Država naj bi po novem spet pomagala podjetjem, ki na trgu sama ne preživijo in bi morala v normalnem tržnem sistemu propasti. Ustanovili naj bi celo novo gradbeno podjetje …

Ko sem v nedeljo spet bolščal v svoj računalnik, sem bil zaprepaden. Sem naletel na novico izpred kakšnih trideset let, sem se vprašal. Na spletnem portalu MMC RTV Slovenija sem bral naslov »Partizanske pesmi prepevali tudi 'rdeči' slovenski politiki v prvi vrsti«. In naprej »Polna dvorana Stožice, na odru Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z gosti, v prvi vrsti pa pojoči slovenski politični veljaki, ki so jih − simbolično − krasili kosi oblačil rdeče barve. /…/ Koncert je trajal kar štiri ure, vzdušje je bilo nabito s čustvi. Vsi prisotni so vstali ob pesmih Hej, brigade, Vstajenje Primorske in Internacionala, mnogi so zboru pritegnili na ves glas, med petjem pa se je orosilo tudi prenekatero oko. /…/ Premierka Bratuškova se je tako pogosto znašla na velikem ekranu pod stropom dvorane, saj jo je kamera velikokrat ujela, ko je skupaj s pevci na odru prepevala številne pesmi, katerih besedilo je znala na pamet − videti pa je bilo, da jo je še posebej očarala pesem Počiva jezero v tihoti. Ljubljanski župan Janković se je povsem razživel ob pesmi Računajte na nas, Milan Kučan je glasno prepeval Internacionalo, Danilo Türk pa je pogosto z nogo dajal ritem.« Ne, to ni šala, ampak sluzast režimski članek, ki je opisal večerno dogajanje 27. aprila 2013 v dvorani ljubljanskih Stožic. Fotografije, objavljene pod člankom s partizansko-komunistično ikonografijo, spominjajo na čase, ko smo morali biti pionirčki. No, niti podoba jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza Tita (na majicah) ni manjkala …

Po dobrem mesecu vladanja ministrske ekipe pod vodstvom Alenke Bratušek postaja jasno, da so bile bojazni o škodljivosti nastopa ad hoc vlade tranzicijske levice upravičene. Janševi vladi je namreč z veliko muko uspelo povrniti zaupanje mednarodnih finančnih trgov do Slovenije. Tujina je ugotovila, da desnosredinska vlada v nasprotju s prejšnjo socialistično Pahorjevo vlado obljube, ki jih daje Evropski komisiji v Bruslju in mednarodnim finančnim organizacijam, tudi izpolnjuje. Postopno in z veliko odpora so bile sprejete ključne reforme, ki si jih je lani zastavila Janševa vlada. Donos na slovenske državne obveznice se je zniževal in s tem slovensko potencialno zadolževanje v tujini. Slovenija je bila spet na pravi poti …
Z nastopom nove vlade se je vse spremenilo. Na slabše. Dobili smo vlado brez pozitivne vsebine. Brez resnega protikriznega programa. Soočeni smo z ekipo, ki je nastala na podlagi udbomafijskega ustavljanja Janeza Janše. Na podlagi mehkega državnega udara. Strah pred sesutjem postkomunističnih monopolov in monopolov, ki so na novo nastali v času tranzicije, je bil namreč tako močan, da tranzicijska levica ni mogla počakati, da bi Janševa vlada do konca izpeljala nepriljubljene protikrizne ukrepe. Projekta t. i. slabe banke in Slovenskega državnega holdinga sta bila za paradržavo prenevarna, da bi dovolila, da bi ji stvari ušle izpod nadzora. Dominantni mediji in politično instrumentalizirani »vstajniki« so zato v preteklih mesecih slovensko družbo povsem histerizirali. Ustvarili so vtis, kot da je v državi vse narobe. Hkrati so ljudem dajali lažno upanje, da obstajajo alternative za nepriljubljeno »varčevalno politiko«. Kot da ima Slovenija svoj Topčider, kjer lahko kot nekdanja Jugoslavija neomejeno tiska denar za predragi javni sektor in za kupovanje socialnega miru. Na Pučnikovih dnevih je predsednik SDS in nekdanji premier Janša prvič po izglasovani konstruktivni nezaupnici posredno komentiral dogajanje zadnjih mesecev. Opozoril je na aktualnost knjige dr. Jožeta Pučnika Kultura, tehnologija in družba. »Knjiga razgalja tisto, kar se pri nas dogaja.« Je aktualna, saj »odstira spoznanja, ki jih sicer skušajo zastreti, še posebej v luči t. i. vseslovenskih vstaj«. Pučnik je po Janševem mnenju izhajal iz prepričanja, da je treba pri stvareh vedno izhajati iz realnega stanja.

I. Na sojenju v zadevi Patria na dunajskem sodišču je bil v začetku aprila prvi obtoženi Wolfgang Riedl spoznan za krivega. Obsojen je bil na tri leta zapora. Glavna sodnica Marion Zöllner naj bi bila ob izreku sodbe pripomnila, da ni dvoma, da so »bili slovenski politiki podkupljeni« in da so priredili razpis v korist Patrie. Slovenski mediji so o tem na veliko poročali. V televizijskih informativnih oddajah smo lahko poslušali besede »poročevalcev«, da so bili »slovenski politiki podkupljeni«, in hkrati gledali sliko nekdanjega premierja Janeza Janše, čigar stranka SDS naj bi bila dobila podkupnino. Seveda je SDS to že »stotič« zanikala. Danes je jasno, da tega sodnica ni rekla, ampak so si to izjavo izmislili slovenski novinarji iz Foruma 571. Samo zato, da bi znova diskreditirali nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janšo. Kot prvi je na to manipulacijo opozoril spletni portal Politikis, ki je ugotovil, da avstrijski mediji niso nikjer poročali, da bi sodnica izjavila, da so bili podkupljeni »slovenski politiki«, niti ni bilo nikjer omenjeno ime Janeza Janše. Na vprašanja, ki jih je naše uredništvo poslalo Deželnemu sodišču na Dunaju, smo dobili uradno potrjeno, da so si naši dominantni mediji to izjavo preprosto izmislili. Najprej nam je njihova tiskovna predstavnica dejala, da sodnica ni nikoli izjavila, da so bili »slovenski politiki podkupljeni«, nato pa so nam poslali še pisno izjavo. »V povezavi z obsodbo v zadevi PATRIA vas lahko obvestimo, da je bila po sojenju dana naslednja izjava: Senat je mnenja, da je podkupovanje bilo ter da je vplivalo na postopek razpisa v Sloveniji.« Samo to in nič drugega. Seveda pa dominantni mediji o tej »laži« večinoma niso obvestili svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev. Škandalozno!
II. Včeraj so se v londonski katedrali sv. Pavla poslovili od nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postala znana kot železna lady. Thatcherjeva je se leta 1975 zavihtela na čelo konservativcev. Štiri leta kasneje je postala prva britanska premierka. S svojo konservativno stranko je kar trikrat zaporedoma zmagala na splošnih volitvah. Na Downing Streetu 10 je tako prebivala od leta 1979 do 1990. Njeno politično zapuščino je mogoče povzeti z izrazom »thatcherizem«, kar pomeni politiko, ki je propagirala osebno svobodo in svobodno tržno gospodarstvo. Da bi znova zagnala gospodarstvo, je začela z obširno privatizacijo, znižala davke in javno porabo ter utišala vselej glasne sindikate. Na zunanjepolitičnem področju se je trudila državi vrniti nekdanji ugled.

Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek se je v torek zagovarjala v Bruslju zaradi zmedenih signalov, ki jih njena vlada pošilja v tujino. Njene napovedi o »koncu varčevanja« in nekakšnih spremembah pri zakonu o t. i. slabi banki in državnem holdingu so povzročile veliko nezaupanje v tujini. Finančni trgi so zastrigli z ušesi in donos na slovenske obveznice se je povečal, kar pomeni dražje zadolževanje naše države v tujini. Šele ko je Bratuškova poudarila, da bo vlada nadaljevala reforme prejšnje vlade, so se razmere rahlo umirile. Prihod slovenske premierke v prestolnico Evropske unije se je tako zgodil, potem ko je svetovno znana ameriška televizijska mreža CNN poročala, da bi bila lahko Slovenija naslednja domina, ki bo padla. Glavni nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung pa je zapisal, da se je naša država znašla pod drobnogledom bonitetnih ocen in trojke. Nova vlada v Ljubljani za zdaj še ogorčeno zavrača namigovanja, da bi bila lahko kmalu primorana zaprositi za mednarodno pomoč, a senca apokaliptičnih jezdecev trojke že visi nad majhno Slovenijo, je izpostavil nemški časnik. Ali bo trojka prišla v Slovenijo, je odvisno od tega, kako se bo premierka Bratuškova umestila v navzkrižju konfliktov med gospodarskim razumom in ideološkimi pritiski.
V FAZ so pri tem opozorili na pisanje levičarske Mladine, naj vlada ne popusti pred »izsiljevanjem« EU, saj naj bi se slednja bala, da bo kakšna država izstopila iz evroobmočja. No, če bi v tujini prebrali zadnje izjave predsednika druge največje vladne stranke SD Igorja Lukšiča za Delo, bi bili še bolj zaskrbljeni. Lukšič nasprotuje potencialni neoliberalni politiki nove vlade, nasprotuje slabi banki in državnem holdingu. Zanj je bila »naveza Janša-Šušteršič« pogubna za Slovenijo. Lukšič nadaljuje s svojo ceneno demagogijo, saj dobro ve, da bo vlada morala nadaljevati reformne ukrepe prejšnje vlade, če se bo hotela izviti iz krize oziroma če bo želela, da ji bodo mednarodni finančni trgi zaupali. Konkretno, če se bo želela na novo zadolževati v tujini. Denar namreč posojajo predvsem »kapitalistični bankirji« in ne levičarski kvaziintelektualci. Zato sam ni postal minister nove vlade, saj se dobro zaveda, da bi bil kot njen član soodgovoren za nepriljubljene vladne ukrepe. Hkrati očitno ocenjuje, da je zdajšnja vlada samo prehodna, saj se v času tako hude krize, kot smo ji priče sedaj, ne more nobena vlada obdržati prav dolgo. Kot »zunanji opazovalec« tako veselo »nabija« in upa, da se bo njegova demagogija čim bolj prijela med ljudmi, kar naj bi vplivalo na dober volilni izkupiček SD na prihodnjih volitvah. Da je taka »socialistična politika« povsem zgrešena, kaže francoski primer. Podobno demagogijo kot Lukšič je, preden je postal predsednik francoske republike, zagovarjal François Hollande. Potem je bil prisiljen nadaljevati varčevalno politiko, hkrati pa je z višanjem davkov v precejšnji meri zadušil francosko gospodarstvo. Danes je v Franciji čedalje bolj nepriljubljen.

V zadnjih dneh postaja povsem jasno, kako politikantsko, nespametno in nedržavotvorno je bilo rušenje desnosredinske Janševe vlade, ki ji je uspelo s konsistentnim reformnim programom pridobiti zaupanje mednarodnih finančnih trgov. Republika Slovenija se je z nastopom nekredibilne in nekompetentne vlade tranzicijske levice znašla pod drobnogledom tujih medijev, ki ji praktično vsi po vrsti napovedujejo relativno črno prihodnost. O težavah naše države ne poročajo samo bližnji srednjeevropski mediji, ampak tudi mediji onstran Atlantika. Na spletni strani uglednega ameriškega časnika The Washington Post je tako Dylan Matthews v soboto v članku Ciper, Luksemburg, Italija ali Malta: Katera država bo razvozlala evroobmočje? pod drobnogled vzel problematične evrske države, med katerimi se je znašla tudi Slovenija. »Veš, da te imamo radi, Slovenija,« je zapisal. »Toda trgi obveznic te ne ljubijo, država mora ustvariti več milijard evrov prihodkov od obveznic do konca pomladi. Če tega ne bo mogla storiti po razumni ceni, se bo morala obrniti za pomoč na trojko: Evropsko centralno banko (ECB), Evropsko komisijo (EK) in Mednarodni denarni sklad (IMF).« Seveda pa bodo ti v zameno zahtevali zvišanje davkov in zmanjšanje javne porabe.
Podobno je dan kasneje na svoji spletni strani zapisal britanski Daily Mail v članku z naslovom Tuja finančna pomoč za Slovenijo neizogibna. Ciprska finančna kriza bi lahko vodila v bančne težave še drugo majhno državo Evropske unije. Cena zadolževanja se je za Slovenijo namreč v zadnjem tednu zaradi skrbi finančnih trgov o prihodnosti evroobmočja močno dvignila, kar ogroža prihodnost slovenskih bank, ki so v državni lasti. »Slovenija je sedaj na neizogibni poti, da bo morala zaprositi za tujo finančno pomoč,« je za Daily Mail dejal vodja evropskih raziskav v banki Standard Bank Tim Ash. »Država je izgubila veliko konkurenčnosti, odkar se je leta 2007 priključila evroobmočju, in to vodi v počasen gospodarski kolaps,« pa je dejal analitik danske banke Danske Bank Lars Christensen. »Banke potrebujejo dokapitalizacijo, a v teh časih je težko zbrati denar.« Časnik navaja oceno IMF, da so zaradi slabih kreditov slovenske banke pod velikim pritiskom. Kot dodaja, prihaja naslednji preizkus za državo junija, ko bo morala Slovenija prodati državne obveznice, saj se bo takrat ob nespremenjenem stanju znašla v minusu v višini 800 milijonov evrov. Skupaj pa bo morala Slovenija zbrati skoraj tri milijarde evrov, da bo lahko normalno poslovala. Slovenske banke, ki so večinoma v državni lasti, se ne morejo spopasti z javnim dolgom, kar pomeni, da bo morala pomoč priti iz tujih virov. Analitiki so skeptični, da bo Slovenija zmožna zbrati denar v luči desetmilijardne pomoči Cipru, dodaja britanski časnik. Seveda pa je takih zapisov in analiz v tujih medijih vse polno. Po novem mednarodna javnost Slovenijo uvršča med problematične države, ki jim grozi bankrot.

Petkovo kvalifikacijsko tekmo med Slovenijo in Islandijo je zaradi poraza slovenske nogometne reprezentance na domačih tleh najbolje čim prej pozabiti. Ni pa mogoče pozabiti pomenljivega dogodka, ki se je zgodil ta večer v VIP-loži na nogometnem stadionu v Stožicah in je nadvse skrb zbujajoč. Kot je razkril spletni portal Pozareport, sta si tekmo ogledala nova predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek in ljubljanski župan Zoran Janković, donedavni predsednik PS torej in njegova naslednica na vrhu te stranke. Poznavalci so prvič na nogometni tekmi videli novega ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala. Med gosti pa se je pojavil tudi razvpiti Dragan Tošić, ki velja za domnevnega vodjo slovenske podružnice balkanskega »narkokartela« Darka Šarića. Tošića je ljubljansko sodišče lani jeseni na prvi stopnji oprostilo vseh obtožb v odmevnem procesu Balkanski bojevnik. Zaradi tega so ameriške oblasti začele celo razmišljati, da bi predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Maslešo razglasili za nezaželeno osebo v ZDA, saj so ocenili, da slovensko sodstvo in del slovenske politike tolerira trgovce z belim prahom, o čemer smo v reviji podrobno pisali konec lanskega  leta. To je bila tista točka preloma, zaradi katere so ljudje povsem izgubili zaupanje v pravno državo in začeli protestirati ...
No, med »vipovci« je bil tudi Tošićev odvetnik Marko Bošnjak iz znane odvetniške družbe Čeferin. Kako se je tam znašel Tošić, ni znano, je pa znano, da ima z Jankovićevo mestno občino Ljubljana sklenjeno najemno pogodbo za lokal v središču našega glavnega mesta. Gre torej za poslovne povezave, ki, če ne drugega, zbujajo slab občutek in nakazujejo, da se z novo vlado spet pogrezamo v balkanski kotel. To nedvomno kaže tudi imenovanje Romana Jakiča za obrambnega ministra, človeka, ki se je kot delegat prve demokratično izvoljene slovenske skupščine v letih 1990 in 1991 zavzemal za demilitarizacijo Slovenije in je nasprotoval nastanku slovenske vojske. Prejšnji torek se je na ploščadi kavarne Maximarket, kot je v razpravi v državnem zboru opozorila poslanka SDS Sonja Ramšak, hvalil, kako je na parlamentarnem zaslišanju »sesul« opozicijo.