Brščič: Nujno sprejetje fiskalnega pravila
Sreda, 01 Avgust 2012 08:06
Avtor: Bernard Brščič
Grožnja predsednika vlade z vezavo zaupnice na vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo je državo pahnila v politično krizo. Politični analitiki so tekmovali v interpretacijah ozadja. Te so segale od prikrivanja domnevno neuspešnega spopadanja vlade s krizo, poizkusa discipliniranja koalicijskih partnerjev, umetnega ustvarjanja izrednih razmer do očitkov o neracionalnem izsiljevanju opozicije z neverodostojnimi grožnjami. Suspenz, ki je sledil po sklenitvi dogovora o odlogu odločanja o usodi fiskalnega pravila do septembra, pa žalibog ne odpravlja poglavitnega vzroka, ki je botroval nastanku tokratne politične krize. Trdim, da tokrat ne gre iskati zapletenih ozadij, ampak gre za stvar samo, tj. (ne)sprejetje zlatega fiskalnega pravila. Preložitev odločanja ne pomeni odrešitve, ampak pomeni podaljševanje agonije. Na koncu bo morala Slovenija spremeniti ustavo in vanjo zapisati zlato fiskalno pravilo in prej ko bi to storila, bolj dobrohotne posledice bi to imelo za javnofinančni položaj države.
Nujnost zlatega fiskalnega pravila
Razlogi za neizbežnost vnosa zlatega fiskalnega pravila v ustavo so večplastni, moralno-politični, pravni in ekonomski. Prvi se nanaša na dejstvo, da je Slovenija podpisala fiskalni pakt, pri čemer velja poudariti, da ga je podpisala Pahorjeva in ne Janševa vlada. Ne samo, da smo fiskalni pakt podpisali, državni zbor je bil med prvimi parlamenti držav podpisnic, ki ga je ratificiral. Do sedaj ga je ratificiralo šest članic, do njegove uveljavitve pa se morajo ratifikacijski postopki končati še v šestih podpisnicah pakta. Iz podpisov mednarodnih pogodb izvirajo jasne obveznosti in v tem primeru je obveznost vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo ali ustavno primerljivo raven. Do konstituiranja Janševe vlade je med političnimi strankami vladalo soglasje o vnosu zlatega pravila v ustavo, kasneje pa so Pozitivna Slovenija in Socialdemokrati spremenili stališče in začeli zlatemu pravilu nasprotovati. Ta verolomnost sicer ni presenetljiva in zgolj potrjuje pronicljivi uvid Leszeka Kolakowskega, da je laž nesmrtna duša komunizma. Ta politični volte face slovenskih socialistov pa ima dve dimenziji: na eni strani lahkotnost spreminjanja stališč, na drugi pa pripravljenost kršiti tudi mednarodne pogodbe, ki so jih podpisali sami. Vse z namenom notranjepolitičnega obračunavanja z Janševo vlado, četudi je cena za to javnofinančni potop Slovenije.