Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Brščič: Nujno sprejetje fiskalnega pravila

Grožnja predsednika vlade z vezavo zaupnice na vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo je državo pahnila v politično krizo. Politični analitiki so tekmovali v interpretacijah ozadja. Te so segale od prikrivanja domnevno neuspešnega spopadanja vlade s krizo, poizkusa discipliniranja koalicijskih partnerjev, umetnega ustvarjanja izrednih razmer do očitkov o neracionalnem izsiljevanju opozicije z neverodostojnimi grožnjami. Suspenz, ki je sledil po sklenitvi dogovora o odlogu odločanja o usodi fiskalnega pravila do septembra, pa žalibog ne odpravlja poglavitnega vzroka, ki je botroval nastanku tokratne politične krize.

Trdim, da tokrat ne gre iskati zapletenih ozadij, ampak gre za stvar samo, tj. (ne)sprejetje zlatega fiskalnega pravila. Preložitev odločanja ne pomeni odrešitve, ampak pomeni podaljševanje agonije. Na koncu bo morala Slovenija spremeniti ustavo in vanjo zapisati zlato fiskalno pravilo in prej ko bi to storila, bolj dobrohotne posledice bi to imelo za javnofinančni položaj države.

Nujnost zlatega fiskalnega pravila
Razlogi za neizbežnost vnosa zlatega fiskalnega pravila v ustavo so večplastni, moralno-politični, pravni in ekonomski. Prvi se nanaša na dejstvo, da je Slovenija podpisala fiskalni pakt, pri čemer velja poudariti, da ga je podpisala Pahorjeva in ne Janševa vlada. Ne samo, da smo fiskalni pakt podpisali, državni zbor je bil med prvimi parlamenti držav podpisnic, ki ga je ratificiral. Do sedaj ga je ratificiralo šest članic, do njegove uveljavitve pa se morajo ratifikacijski postopki končati še v šestih podpisnicah pakta. Iz podpisov mednarodnih pogodb izvirajo jasne obveznosti in v tem primeru je obveznost vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo ali ustavno primerljivo raven. Do konstituiranja Janševe vlade je med političnimi strankami vladalo soglasje o vnosu zlatega pravila v ustavo, kasneje pa so Pozitivna Slovenija in Socialdemokrati spremenili stališče in začeli zlatemu pravilu nasprotovati. Ta verolomnost sicer ni presenetljiva in zgolj potrjuje pronicljivi uvid Leszeka Kolakowskega, da je laž nesmrtna duša komunizma. Ta politični volte face slovenskih socialistov pa ima dve dimenziji: na eni strani lahkotnost spreminjanja stališč, na drugi pa pripravljenost kršiti tudi mednarodne pogodbe, ki so jih podpisali sami. Vse z namenom notranjepolitičnega obračunavanja z Janševo vlado, četudi je cena za to javnofinančni potop Slovenije.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji