Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Stanovanjska politika in prihodnost

Kratek pregled stanovanjskih sistemov in politik, pri čemer ni nujno, da odražajo našo trenutno slovensko stanovanjsko stvarnost. Teze so povsem stvar osebnega razmišljanja in naj bolj spodbudijo – ob stanovanjski politiki – že dolgo zamrle strokovne in javne razprave.

Stanovanjska politika

Glede stanovanjske politike obstajajo v svetu zelo različne definicije. Kot za ostalo politiko velja, da je to umetnost možnega. Vendar se zdi, da je taka definicija v slovenskih stanovanjskih razmerah bolj defetistična, skratka ne spodbuja razmišljanja o različnih možnostih reševanja stanovanjskega vprašanja. V parlamentarni demokraciji je lahko tudi določanje stanovanjskih normativov in ciljev, ki se udejanjajo preko parlamentarnih večin v okviru nacionalnih stanovanjskih programov.

Nacionalni stanovanjski program je splošen okvir stanovanjske politike na vseh področjih, ki zadevajo stanovanje. To pomeni, da nacionalni program vsebuje določene pravne, gospodarske, socialne, prostorske, funkcionalne, gradbenotehnične, ekološke in arhitekturno-kulturne normativne cilje za stanovanjsko oskrbo. Uresničujejo se z neposrednimi ali posrednimi ukrepi. Govorimo tudi o udejanjanju stanovanjskega sistema kot celovite politike na raznih političnih segmentih. Govorimo pa tudi o nacionalni stanovanjski strategiji in programih.


Ali je stanovanje gospodarska ali socialna dobrina

Politika se mora odločiti za naravo stanovanjskega sistema. Zagovorniki tržnega sistema odklanjajo vsak državni poseg v stanovanjski sistem, tudi subvencije, ali pa zahtevajo vsaj zmanjševanje podpor. To je skrajni kapitalistični ekonomski sistem. Socialni in družinski ekonomisti opozarjajo, da stanovanje ni samo gospodarska in tehnična dobrina, temveč življenjsko središče, in ne more biti podvrženo le zakonom povpraševanja in ponudbe, saj ta na delnih trgih deluje le v zelo omejenem obsegu. Ni odveč opozoriti, kam nas je kapitalsko napihnjen balon pripeljal – v propad velikih monopolnih gradbenih podjetij, bančno insolventnost in kreditne krče.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji