Država resno jemlje grožnje politikom, kar je prav, a kot kaže, le »posvečenim«. Tako smo minuli teden brali, da bodo policisti začeli varovati poslanca in najverjetnejšega mandatarja Zorana Jankovića, saj naj bi mu večkrat grozili s smrtjo.
Časnik Dnevnik je minuli teden objavil, da so Zoranu Jankoviću v zadnjih dneh minulega leta grozili tako prek navadnih kot elektronskih pisem. Grožnje so letele tudi na člane njegove družine, zato je Janković dogodke sam prijavil policiji. Ta se je nato odločila, da bodo nekdanjega ljubljanskega župana »na podlagi ocene ogroženosti in v skladu z uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija«, začeli varovati, je pisal časnik in dodal, da je može v modrem skrbelo predvsem dogajanje na silvestrovo, ko se je nekdanji ljubljanski župan (tako kot leta prej) sprehodil po središču mesta. Silvestrovo je mimo, famoznih groženj nista odkrili niti policija niti Sova, po zadnjih informacijah pa Zorana Jankovića spremljajo in varujejo trije policisti v civilu.
Le politični marketing?
Prav je, da država resno jemlje grožnje (tudi) politikom, a kaj ko imajo ta privilegij le izbrani. V Jankovićevem primeru naj bi te dišale bolj po političnem marketingu, saj groženj nista odkrili ne policija ne Sova, prijavil jih je Zoran Janković sam, zanje pa je izvedel prav tisti časopis, ki je politično najbliže prvaku stranke Pozitivna Slovenija. Prvič po odstopu ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal se je oglasil tudi generalni direktor policije Janko Goršek in pojasnjeval ukrepe policijskega varovanja družine Janković. Po njegovih besedah je ocena ogroženosti določena v strokovnih krogih in javnosti teh ugotovitev ne morejo posredovati. Poudaril je, da gre v tem primeru za poslanca, da v preteklosti tovrstnih primerov varovanja ni bilo veliko, poleg tega policija običajno takih ukrepov javnosti ne posreduje. Tu se postavlja resno vprašanje, zakaj Goršek policijskega varovanja ni odredil tudi za novinarja časnika Finance Jako Elikana, ki mu je s smrtjo grozil županov mlajši sin Jure Janković. Spomnimo. Pet novinarjev se je po razglasitvi izidov županskih volitev oktobra 2010 sprehodilo po glavnem mestu do lokala, kjer je zmago praznoval Zoran Janković. Pri vratih lokala se je pojavil mlajši županov sin Jure Janković s prijateljem. Elikan se mu je približal, in ko ga je Jure Janković opazil, se je nagnil k svojemu prijatelju in rekel: »Daj, ubij tega!« Uroš Urbas, ki je bil pri dogodku navzoč, je tedaj zapisal, da sta oba z Elikanom omenjene besede razumela kot grožnjo. Pozneje se jim je pridružil zdaj že nekdanji ljubljanski župan in novinarja poskušal pomiriti ter pojasnjeval, da je sin malce preveč pogledal v kozarček. Zgodba se je končala pol leta po dogodku, in sicer s poravnavo po določilih zakona o kazenskem postopku. Elikan je dobil javno opravičilo, penzion Sreča pa 24 ur koristnega dela Jureta Jankovića, kjer je ta pomagal starejšim in pokosil travo!?

V današnji številki Tednika Demokracija ne prezrite
Nova novinarska manipulacija Foruma 571
Z razumom do premika k izhodu iz krize
Tomšič: Slovenija je talka rdeče buržoazije
Pesek: Zgodovinska osamosvojitvena vlada
Kdo so bili maja 1945 člani zloglasne Ozne?