Slovenija bo začetek koledarskega leta 2012 dočakala brez nove vlade. Glede na aktualne dogodke se postavlja vprašanje, kdo bo v prihodnosti novi slovenski premier. Doslej je v dvajsetih letih od osamosvojitve vlado vodilo šest politikov.
Med dosedanjimi predsedniki slovenskih vlad je bil najdlje na premierski funkciji pokojni Janez Drnovšek, ki je bil premier dobrih deset let, vodil pa je štiri vlade. Prvi premier samostojne Slovenije je bil Lojze Peterle, leta 2000 je vlado krajši čas vodil pokojni Andrej Bajuk, za Drnovškovim zadnjim mandatom pa so vlado vodili še Anton Rop, Janez Janša in Borut Pahor. Med njimi se lahko samo Janez Drnovšek in Janez Janša pohvalita, da sta po en mandat vodenja vlade pripeljala do konca.
Vzpon demokratične opozicije
Leta 1990 je na prvih demokratičnih volitvah, ki so potekale še po stari socialistični ustavni ureditvi, zmagala koalicija Demos, čeprav je med posamičnimi strankami največ glasov dobila zveza komunistov oz. Stranka demokratične prenove. Ker so krščanski demokrati znotraj Demosa dobili največ glasov v tedanjem družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine, je mandatarstvo pripadlo predsedniku SKD Lojzetu Peterletu, ki pa z izvolitvijo zaradi določb tedanje republiške ustave formalno še ni bil predsednik slovenske vlade, pač pa predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, medtem ko so bili ministri še republiški sekretarji. Šele po izvolitvi Demosove vlade, ki je v svojih vrstah imela najmanj dva člana tedanje opozicijske SDP, medtem ko je bilo nekaj ministrov nestrankarskih, so se začele resne politične reforme in širitev vloge ministrstev. V sami vladi pa razmerja med strankami niso ustrezala številu poslancev, saj je v primerjavi z močjo v parlamentu največ izgubila Slovenska kmečka zveza, medtem ko je precej pridobila Slovenska demokratična zveza. Kljub temu je med premierjem Peterletom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom (SDZ) vladalo precej konfliktno ozračje. Tudi predsednik skupščine France Bučar je bil iz vrst SDZ. Ozračje ob samem oblikovanju vlade in koalicije je bilo torej precej nenavadno, saj so se Demosovi poslanci, ki skupščinskega sistema prej niso poznali, le stežka znašli v novih razmerah, medtem ko so se poslanci (takrat še delegati) naslednic družbenopolitičnih organizacij tako rekoč sovražno obnašali do novincev, ki so jih zasmehovali tudi nekateri novinarji.

V današnji številki Tednika Demokracija ne prezrite
Nova novinarska manipulacija Foruma 571
Z razumom do premika k izhodu iz krize
Tomšič: Slovenija je talka rdeče buržoazije
Pesek: Zgodovinska osamosvojitvena vlada
Kdo so bili maja 1945 člani zloglasne Ozne?