Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Pregrešno draga leta Danila Türka

Mandat sedanjega predsednik republike Danila Türka se bliža koncu. Poleg izjemno ideološke nestrpne drže do nasprotnega političnega pola si bomo državljani njegovo predsedovanje lahko zapomnili tudi po potratno razsipniških razvadah.

Predsednik državnega zbora Gregor Virant je določil dan volitev za predsednika države. Te bodo na Martinovo nedeljo, 11. novembra. V tekmo se bo ponovno vključil tudi aktualni predsednik Danilo Türk, ki ga je pred petimi leti tranzicijska levica proda(ja)la kot političnega novinca, kar pa danes zagotovo to ni več. Ob tem je potrebno spomniti, da ga je tedaj operativno in na zunaj podprl predvsem Gregor Golobič s stranko Zares, ki je bila v tistem času v vzponu. A kaj ko imajo Slovenci »kratek spomin«, česar se dobro zavedata tako nekdanji premier Borut Pahor, ki je s svojim katastrofalnim (ne)vodenjem države Slovenijo pripeljal skoraj do uničenja, kot tudi njegov »učitelj«, nekdanji predsednik Milan Kučan, ki je nedavno že drugič podprl Türkovo kandidaturo; delo predsednika komisije za psihološko propagandno dejavnost pri nekdanji socialistični zvezi, kjer je bil aktiven tudi sedanji predsednik države, Kučanu zagotovo koristi še danes. A če primerjamo ravnanje nekdanjega predsednika Kučana in aktualnega predsednika Türka, je bil Kučan le dovolj moder, da ni delal takšnih stvari, kot je podelitev odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu. In še v nečem je Türk »presegel« svojega predhodnika: v javnem razkazovanju svojih potratnih navad, brez kančka sramu, v času gospodarsko-finančne krize.

Türkov urad skriva podatke
Časnik Finance je nedavno opozoril, da urad predsednika republike Danila Türka ne vodi evidence o njegovih potovanjih, na svojih spletnih straneh pa objavljajo le nekatera potovanja v tujino in stroške najema letala. Nasprotno pa morajo v podjetjih zapisati in imeti dokazilo za vsak evro, porabljen na službenem potovanju. Finance so namreč v luči številnih obiskov aktualnega predsednika njegov urad zaprosile za seznam potovanj, ki jih je opravil od začetka mandata, ter stroške posameznih potovanj, odgovor, ki so ga prejeli, pa je navadno sprenevedanje. Türkov urad je namreč zapisal, da na svojih spletnih straneh redno objavljajo poročila o obiskih in dejavnostih, na posebni povezavi tudi stroške potovanj. Seveda to ne drži, saj na tej povezavi niso objavljena vsa potovanja, temveč le nekatera. Ni denimo številnih potovanj po Sloveniji, na katera je predsednik odšel v zadnjih mesecih, torej pred začetkom volilne kampanje. Dodatno so jim pojasnili, da takšne evidence ne vodijo. Sicer je bil strošek zadnjega zabeleženega potovanja v okviru delovnega obiska na Finskem 7. marca letos, za katerega je urad za najem letala plačal 14.500 evrov, preostale stroške, katerih višina ni znana, sta poravnala Protokol RS in urad za varnost in zaščito (!). Po tistem pa je Türk med drugim potoval na Slovaško, precej potovanj oziroma obiskov pa je opravil po Sloveniji, česar pa na spletni strani ni mogoče najti, urad pa o stroških (za)vestno molči. Ob tem se nam ponovno zastavlja vprašanje o dvojnih merilih pravne države, kako se lahko po ministrstvih kazensko preganja (točno določene) ljudi zaradi malenkostnih napak, »posvečeni« pa lahko neodgovorno in netransparentno zapravljajo davkoplačevalski denar.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji