Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Privilegiji rdečih privilegirancev na tnalu

Sreda, 11 Julij 2012 07:36
Avtor: Klemen Kocjančič
5 Komentarjev
Natisni
Pred časom (Demokracija 15 in 16/XVII) smo že poročali, kako privilegiranci prejšnjega režima še vedno uživajo (določene) privilegije in ugodnosti, s čimer predstavljajo dodatno (in nepotrebno) breme za slovenske davkoplačevalce.

Na srečo že tako obubožanega državnega proračuna privilegiji in ugodnosti niso več tako obsežni kot včasih, saj jih je Janševa vlada pričela krčiti in tako vsaj malo razbremenila proračun.

Prenos starih privilegijev
V že omenjenih člankih smo se takrat dotaknili borčevskih in izjemnih pokojnin. Borčevske pokojnine pa so le eden izmed pravic, privilegijev in ugodnostih, ki so se izoblikovali že v času prejšnjega režima, katerega je Ustavno sodišče Republike Slovenije lani označilo za nedemokratični in totalitarni režim.

Tako so imeli prvoborci (nosilci Partizanskega spominskega znaka 1941) pravico do: zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega dodatka, stalnega mesečnega prejemka (če so bili brezposelni, so dobili 85 % povprečne mesečne plače v Jugoslaviji), letnega rekreacijskega prejemka (2000 dinarjev), do brezplačne in znižane vožnje z javnimi prevoznimi sredstvi (eno brezplačno potovanje na leto, štiri do 75 % cene in dve s 50 % popustom), do letnega dopusta (30 dni ne glede na delovno dobo) in do pogrebnine (4.000 DIN) oz. povračila pogrebnih stroškov. Iste pravice so imeli tudi španski borci.

Narodni heroji so bili prav tako upravičeni do zdravstvenega varstva kot prvoborci in do ugodnih prevozov (dveh brezplačnih potovanj z železnico, ladjo in z avtobusom in do dveh brezplačnih potovanj z letom ter neomejenega števila potovanj s 75 % popustom), prejemali pa so letni denarni prejemek (1500 DIN; če so stanovali v tujini, še dodatnih 1500 DIN) ter bili upravičeni do pogreba z vojaškimi častmi na državne stroške.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

V novi številki Tednika Demokracija ne prezrite

SDS tudi v prihodnje glas normalnosti

Bratuškova z davčno gorjačo nad ljudi

V primeru Pučnikove zmage bi bilo drugače

Bomo balkanska ali evropska Slovenija?

Težave zaradi nedelovanja pravne države

 


 

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji