Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Kdo v resnici vodi Aukn: je to Zemljarič?

Očitki, da so Dagmar Komar in ostala dva člana Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pod zelo velikim vplivom lobistov iz vrst tranzicijske levice, kjer se omenjata Janez Zemljarič in Drago Isajlović, so spet čedalje močnejši.


Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), katere predsednica uprave je še nedavno zatrjevala, da agencija le povzema dokumente, ki so jih pripravila ministrstva, se v času zdajšnje vlade nenehno vpleta v odločitve, za katere nima pristojnosti ali pa so te zelo omejene. Nekatere izjave o Novi Ljubljanski banki (NLB), kjer vodstvo agencije deluje z roko v roki s slovensko politično opozicijo in s tem škodi pogajanjem o dokapitalizaciji banke, so že znane. V času zdajšnje vlade pa smo priča tudi drugim nenehnim javnim nasprotovanjem vodstva agencije posameznim odločitvam ministrstev in lahko rečemo, da se česa podobnega v prejšnjem vladnem sestavu ni dogajalo.

Jemljejo pristojnosti, kjer jih nimajo
Pretekli teden se je agencija vtaknila tudi v dogajanja na skupščini družbe Telekom, pri čemer je na svoji spletni strani objavila celo pravno mnenje glede uveljavljanja glasovalnih pravic na skupščinah družb, menda podprto s pravnim mnenjem Službe vlade za zakonodajo. V svojem mnenju so nekatere razlage posameznih zakonov, kakor je to sprejela zdajšnja vlada, označili kar za napačne. Pravno so stvari precej zapletene in bi zahtevale več razlage, zato povejmo le, da vodstvo agencije v času zdajšnje vlade pri skoraj vsaki pomembnejši skupščini podjetij, katerih premoženje je v lasti države, nasprotuje. Pri tem se sklicuje na zakone in določila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kar si pogosto tolmači glede na svoje potrebe. Nadalje vladi Janeza Janše daje poduke, kot da so v AUKN vsemogočni in zveličavni, edino oni pa imajo vse prav.
Povsem nekompetentni ljudje
Če ne bi vedeli, da je bilo vodstvo AUKN na vodilna mesta postavljeno po političnih kriterijih, bi vsa opozorila celo vzeli zelo resno. In če bi šlo res za kompetentne osebe. Iz posamezne predstavitve vodstva pa vidimo, da vodstvo AUKN še zdaleč ni politično neodvisno in kompetentno, poleg tega je zdaj že znano, da se tako v delovnem kot v prostem času dobivajo tudi z različnimi lobisti, predvsem z Janezom Zemljaričem in Dragom Isajlovićem.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji