S tem, ko so kandidaturo za predsednika na jesenskih volitvah države najavili trije najresnejši kandidati, je tudi predvolilna kampanja dobila bolj jasne obrise. Že zdaj pa je jasno, da bo tranzicijska levica imela najmanj dva kandidata.

Kot je znano, je sedanji predsednik države Danilo Türk že pred časom oznanil, da se namerava potegovati za še en predsedniški mandat. Po ustavi lahko dotedanji predsednik kandidira še enkrat zapored, očitno pa to ustavno določilo ne velja za »večne« kandidate, kot sta Zmago pl. Jelinčič in Marko Kožar. Türk bo imel zagotovo prednost zaradi dejstva, da ima kot dosedanji predsednik močan vpliv na slovensko družbo. Kljub temu pa ima postkomunistična nomenklatura v ognju še eno železo, saj bo sedaj že bivši predsednik SD Borut Pahor očitno dobil potrebno podporo svoje stranke za kandidaturo na predsedniških volitvah navkljub pozivom nekaterih, naj SD-jevci raje podprejo Türka.

Türkove stare stopinje
Teza, ki smo jo izpostavili v prejšnji številki Demokracije, namreč da je bil Pahorjev poraz na kočevskem kongresu SD očitno plod »džentelmenskega sporazuma« oz. kompromisa znotraj SD, je očitno dobila potrditev. Pahor je poraz proti Lukšiču očitno izsilil kar sam, saj je deloval zelo pasivno. Ne samo, da je doživel hude kritike s strani strankarske baze, pač pa se je odpovedal »antijanšističnemu« diskurzu, ki bi mu prinesel gladko zmago proti sicer precej manj karizmatičnemu Lukšiču, ki deluje kot »pomlajeni starec« in naj bi SD približal politični usmeritvi borčevske zveze in Milana Kučana. Kot je znano, se je Pahor le malo pred kongresom javno uprl Milanu Kučanu, postavlja pa se vprašanje, ali je šlo za podobno predstavo kot leta 2007, ko sta si kobajagi v lase skočila tedaj še predsedniški kandidat Danilo Türk in predsednik borčevske zveze Janez Stanovnik. Nenavadno je namreč, da bi se dva nekdanja diplomata, ki sta delovala v OZN, tako na očeh množice »ravsala« med seboj. Šlo pa je za odnos do polpretekle zgodovine. In kako se je zadeva razpletla po volitvah? Türk in Stanovnik se sedaj očitno zelo dobro razumeta, Türk pa je »pozabil« na svoja stališča pred volitvami in o povojnih pobojih govoril kot o »drugorazredni temi«. Nič čudnega torej, da je Türk, ki je pred petimi leti s svojimi pragmatičnimi stališči očitno precej glasov pobral Lojzetu Peterletu (in tudi nasploh nagovoril precej desnosredinskih volivcev), danes kandidat predvsem dogmatičnega dela tranzicijske levice in borčevske zveze. Očitno pa po Türkovih (starih) stopinjah sedaj stopa Borut Pahor, ki skuša s svojo včasih že kar pretirano spravljivo držo nagovoriti čim več desnosredinskih volivcev, med katerimi se v zadnjem času pojavlja »spin« oz. govorica, da je v boju proti Türku bolje že v prvem krogu podpreti Pahorja in da Milan Zver, sicer kandidat SDS in NSi, nima nobene možnosti za zmago.