Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Restavracija komunistične revolucije

Češčenje komunistične ikonografije, še zlasti nekdanjega jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza Tita, je ponovno v porastu. Očitno tudi ne brez razloga, saj se »rdeči kult« v določenih časovnih obdobjih pojavlja z večjim poudarkom.

Poveličevanje komunistične ikonografije je bilo sicer stalnica v času Pahorjeve vlade, saj so imeli »titofili« tudi uradno kritje s strani vlade – spomnimo se samo razvpite rdeče pesti ob obletnici plebiscita, evrskega kovanca s podobo Franca Rozmana Staneta ter peterokrako zvezdo in še kaj bi se lahko našlo. V zadnjem času pa se je češčenje Josipa Broza Tita razmahnilo predvsem okoli 25. maja, ki je bil po jugoslovanski tradiciji »dan mladosti«.

SVIZ-ov pozdrav Titu
Pred kratkim je namreč v javnost prišlo vabilo na praznovanje Titovega rojstnega dne »kot spomin na dobre stare čase, Dan mladosti, Jugoslavijo in Tita,« ki so še vedno, kot so zapisali na vabilu, »v naših srcih in pesmih.« Vabilo na domnevno prireditev na ptujski osnovni šoli Mladika naj bi poslal ptujski SVIZ, torej šolski sindikat. No, nostalgiki pa so očitno pozabili, da je ustavno sodišče prav zaradi dejstva, da je Titov režim kršil človekove pravice, razveljavilo odlok o poimenovanju ene od ljubljanskih vpadnic po Titu. V samem vabilu, ki ga je na spletu prvi objavil Požareport, je sicer precej napisano tudi o t. i. štafeti mladosti. Zanimivo je sicer, da se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Jugoslavija že pokala po šivih, tedanja ZSMS kot notranja opozicija zveze komunistov borila za odpravo t. i. štafete mladosti, medtem ko novodobni »mladinci« ponovno obujajo češčenje totalitarne preteklosti. Na ta dogodek je hitro reagiralo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je vrtcem in šolam poslalo okrožnico, v katerem jih ob nekaterih napovedih praznovanj nekdanjega Dneva mladosti pozivajo k spoštovanju ustave in da naj zagotovijo dosledno spoštovanje ustavnih vrednot. Ministrstvo opozarja na odločbo ustavnega sodišča, s katero je to odpravilo odlok o poimenovanju Titove ulice v Ljubljani, saj je ugotovilo, da je bil Josip Broz Tito simbol totalitarnega režima, vsako poveličevanje režima pa da je mogoče razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu in je zato neustavno.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji