V sredo, 18. aprila, se je v stavko vključilo tudi pet fakultet Univerze v Ljubljani, in sicer FDV, Filozofska fakulteta, Naravoslovno-tehniška fakulteta, Akademija za likovno umetnost in AGRFT, stavki pa se je pridružil tudi ZRC SAZU.

Stavko je okvirno podprlo še osem fakultet, povsem očitno pa je bilo, da je bila akcija izpeljana predvsem po zaslugi nekaterih predavateljev, ki simpatizirajo s tranzicijsko levico. Med njimi je tudi rektor ljubljanske univerze prof. dr. Stanislav Radovan Pejovnik, ki svoje privrženosti tranzicijski levici nikoli ni skrival.

Zlovešče napovedi ljubljanske univerze
Na dan stavke je Pejovnik zaposlenim na univerzi poslal pismo glede napovedanih sprememb v visokem šolstvu. Najprej jih je seznanil s stanjem in predvidenimi varčevalnimi ukrepi: v visokem šolstvu in znanosti se obseg financiranja v tem letu zmanjšuje za približno 71 milijonov evrov, od tega za 31 milijonov evrov v visokem šolstvu, kjer pravkar poteka bolonjska reforma. Dodatno se investicije v visoko šolstvo in študentske domove zmanjšujejo za 65 milijonov evrov. Za izvedbo drugostopenjskih programov za študijsko leto 2012/13 in tistih, ki so se začeli izvajati v tem študijskem letu, bi univerza potrebovala dodatnih 22 milijonov evrov, je zapisal Pejovnik in ob tem dodal, da bi bili ti programi glede na veljavno uredbo o financiranju plačani, kako bo z novo ureditvijo, pa ne vedo.
Znanje je javno dobro in ljubljanska univerza ne bo privolila v spremembo tega osnovnega koncepta, je še zapisal. Rektor Univerze v Ljubljani je zato zaskrbljen za prihodnost Slovenije, ker bodo takšni varčevalni ukrepi resno zarezali v »razvojno substanco, brez katere ponoven gospodarski vzpon ni mogoč«.
Seveda pa imajo Pejovnikove zlovešče napovedi »lepotno napako«, na katero je opozoril pristojni minister za izobraževanje Žiga Turk. Slednji je zapisal, da se postavka za visoko šolstvo v proračunu zmanjšuje za 12 odstotkov in ne za 30 odstotkov, kot prikazujejo v javnosti. Pejovnik je zamolčal še nekatere potratne značilnosti univerzitetnih »svetih krav«, in sicer, da nekateri profesorji dejansko delajo samo osem ur na teden in da je država doslej veliko več vlagala v družboslovje kot v tehniško inteligenco. Na to je opozoril tudi premier Janez Janša, ki je prejšnji torek v pogovoru za TV Slovenija omenil primer podjetja iz Notranjske, ki je v času prve Janševe vlade in njenega obiska v omenjeni regiji razpisalo tri prosta delovna mesta, dve za inženirja lesarstva in eno za poslovno sekretarko oz. sekretarja. Za inženirja lesarstva so dobili samo eno prijavo, za poslovnega sekretarja pa več kot 800 prijav, med njimi mnogi doktorji znanosti. Sicer pa je minister Turk glede ukrepov in popačenih informacij, ki potujejo z ljubljanskega rektorata v javnost, povsem jasen: »Nekaj programov bi pa res kazalo optimizirati, združiti skupine, podobne predmete, predavanja istih vsebin na različnih smereh. Sicer pa se normativi večajo tudi drugje v izobraževalni vertikali, jih pa na univerzah ne bi bilo treba povečati, če bi prišlo do združitve in optimizacije programov.«