Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so prepričani, da z novo uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah spodbujajo porabo lastnih surovin in dokup z drugih kmetij, kar naj bi pripomoglo k večji samooskrbi. Kmete pa skrbi, kaj določbe pomenijo za njihovo dejavnost.

Z 12. avgustom je začela veljati nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Po njej se na kmetiji lahko opravljajo dopolnilne dejavnosti, kot so predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč. Mogoča je tudi predelava gozdnih lesnih sortimentov. Kmetje lahko po uredbi prodajajo kmetijske pridelke in izdelke s kmetij, vzrejajo in predelujejo vodne organizme. Uredba dovoljuje turizem in dejavnosti, ki so povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. Posebej so še določene dejavnosti predelave rastlinskih odpadkov ter proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov, storitve s kmetijsko in z gozdarsko mehanizacijo ter opremo, zakol živali in ročna dela. Prav tako lahko kmetje ponujajo usluge tudi s področja svetovanja in usposabljanja v zvezi s kmetijsko, z gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo. V uredbi je zapisano, da se lahko na kmetiji opravlja več vrst dopolnilnih dejavnosti, pri tem pa se za isto vrsto dopolnilne dejavnosti določi samo en nosilec. Poleg nosilca pa lahko dopolnilno dejavnost izvajajo tudi člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki pa morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev.

Usklajevanje do 2016

Poleg vrste in skupine dopolnilnih dejavnosti uredba določa tudi njihov obseg. Tako naj bi imela kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, v uporabi najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin, z izjemo čebelarstva, predelave medu in čebeljih pridelkov ter apiturizma, kjer mora biti v register čebelnjakov vpisanih najmanj 10 čebeljih družin. Za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je pristojna upravna enota. Kmet za opravljanje dejavnosti potrebuje dokončno dovoljenje, prav tako pa mora izpolniti tudi vse pogoje, ki jih določajo področni predpisi. Če kmetje ne bodo upoštevali vsega potrebnega, kar jim za opravljanje dejavnosti nalaga uredba, se jim obeta globa od 200 do 600 evrov. »Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe izvajajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom o kmetijstvu, nadzor nad področnimi predpisi za opravljanje posamezne dopolnilne dejavnosti pa pristojni inšpektorji v skladu s svojimi pooblastili,« piše v uredbi. V skladu z zakonodajo naj bi nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so do uveljavitve nove uredbe dejavnost opravljali na podlagi prejšnje uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to uskladili z novo uredbo najpozneje do 1. januarja 2016.

Od premišljenega vodje in načina vodenja vlade si državna blagajna v naslednjih mesecih ne bo opomogla.

V prvih sedmih mesecih so bili proračunski odhodki za kar 918,6 milijona evrov višji od prihodkov. Tolikšen je bil torej proračunski primanjkljaj v obdobju januar−julij 2014. Načrtovani primanjkljaj v letu 2014 znaša 1.013 milijonov evrov. Iz tega sledi, da država v naslednjih petih mesecih (od avgusta do konca decembra) lahko porabi le še 94 milijonov evrov več kot dobi v državni proračun. To je utopično, če vemo, da je doslej mesečno v povprečju porabila dobrih 131 milijonov evrov več, kot jih je pridobila.

Na dlani je torej, da bo načrtovani proračunski primanjkljaj v letu 2014 presežen, saj je v sedmih mesecih doseženega že več kot 90 odstotkov celoletnega. Temu bo seveda sledil rebalans, popravek obstoječega proračuna za to leto. Nemogoče je tudi, da bi Miro Cerar v času, ko kot novoizvoljeni predsednik vlade zavlačuje s sestavo vlade do skrajnih (čeprav zakonsko dovoljenih) rokov, lahko bodisi oklestil javno porabo, bodisi dosegel, da bi se v državni proračun steklo več prihodkov. Slednjega, z izjemo sredstev iz evropskih skladov, tudi ni mogoče doseči na hitro. Glede javne porabe pa Cerar doslej ni niti resno nakazal, da jo namerava oklestiti. Še več, javne finance so zanj tabu, kar je lahko ugotovil vsak, ki je poslušal njegovo razpravo pred izvolitvijo za mandatarja nove slovenske vlade.

Zastavljene proračunske okvirje, ki veljajo sedaj, bodo dodatno porušila še plačila za obresti po najetih posojilih. Javni dolg znaša že 29 tisoč milijonov in se je v zadnjem letu povečal za okrog 10 tisoč milijonov evrov. Odhajajoča predsednica vlade je namreč svoje vodenje države gradila le na novih posojilih. Povečala je davke, kolikor ji je bilo to omogočeno, javne porabe pa ni zniževala.

»Če mogoče še kdo ni razumel teh besed v zvezi z vprašanjem suma legitimnosti volitev mogoče še na primerjave iz pri nekaterih tako čislanega socializma.Znana je prilika iz sredine 70. let prejšnjega stoletja, ko je bil jugoslovanski diktator Josip Broz Tito na enem od zadnjih, bom rekel v narekovajih, 'zdravih obiskov v Sloveniji' in seveda je šel tudi kot po navadi tokrat na lov v enem od državnih lovišč. Uslužni podložniki v slovenski komunistični nomenklaturi so za to, da bi ga zadovoljili, tam nekje na rob gozda privezali medveda, on ga je ustrelil, ne da bi vedel, da je privezan, in potem so se postavili v vrsto in mu čestitali. Sprašujem gospoda Cerarja, če bi on tudi čestital lovcu, ki je ustrelil privezanega medveda.«

(Predsednik SDS Janez Janša na ponedeljkovi seji državnega zbora)

V ponedeljek je po sodnem obračunu s prvakom SDS Janezom Janšo, ki smo mu bili priče v preteklih mesecih, in zmagi tranzicijske levice na predčasnih volitvah Miro Cerar postal mandatar za sestavo nove slovenske vlade. Cerarja so poslanci za novega mandatarja potrdili na tajnem glasovanju s 57 glasovi. Poleg poslancev SMC so ga podprli še poslanci DeSUS, SD, ZaAB in poslanca narodnih skupnosti. Cerar bo torej vladal z udobno, skoraj dvetretjinsko večino. Dobil je tudi štiri glasove »strančice« propadle premierke, ki jo je sicer poslal v opozicijo. Podporo so mu odrekli v Združeni levici in pričakovano v SDS in NSi. Mandatar mora v 15 dneh predlagati kandidate za ministrske položaje. Ministrstev bo predvidoma 15, pri čemer naj bi jih SMC pripadlo osem, DeSUS štiri in SD tri. Razdelitev resorjev je sicer še predmet koalicijskih pogajanj. Na izredni seja državnega zbora bodo zato spremenili zakon o vladi. Cerarjeva vlada bo imela namreč več ministrstev kot vlada v odhajanju oziroma skoraj tretjino več, kot jih je imela druga Janševa vlada. Če smo malo cinični, so narejeni novi nastavki za povečanje državne birokracije in državno trošenje. SMC s tem potrjuje tezo, ki jo je v prejšnji Demokraciji postavil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, da je to stranka javnega sektorja. Sredi ali najpozneje v drugi polovici septembra bomo dobili novo »levo« vlado.

Seje državnega zbora se je udeležil tudi poslanec in predsednik SDS Janez Janša, ki prestaja zaporno kazen zaradi politično montirane sodbe v zadevi Patria. V svojem govoru je izpostavil »usodno razdeljenost« Slovencev, ki jo je povzročila komunistična revolucija, in nezaupanje v parlamentarno demokracijo. Po njegovem prepričanju nad nedavnimi volitvami visi senca dvoma o njihovi legitimnosti.

»Na zatožni klopi sem izjavil, da se bom boril za to, da bo tožilka nekoč sedela na tem mestu.« Žrtev slovenskega pravosodja Robert Fojkar je danes vidni član Odbora 2014 − odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Gospod Fojkar, ste vidni član Odbora 2014. Kaj vam osebno pomenijo vsakodnevni protesti pred sodiščem?

Kot žrtev pravosodja sem poklican, da stojim v prvih vrstah. Borimo se proti zlorabam v pravosodju. Tožilstvo in sodišča so okorela institucija, nad katero ni nobenega nadzora. Nikomur niso odgovorni. Nad mano je bil storjen zločin, pa ni za to odgovarjal nihče.

Tožilka Branka Oven vam je dobesedno uničila življenje.

Tako je. Vse se je začelo, ko so me poklicali k preiskovalnemu sodniku zaradi najbolj groznega kaznivega dejanja, osumljen sem bil spolne zlorabe mladoletnih otrok. Septembra leta 1999 sem odšel k preiskovalnemu sodniku, sojenje pa se je začelo 2001. To se je sicer končalo z oprostilno sodbo, a se je tožilka Branka Oven pritožila, pritožbo pa so obravnavali na Višjem sodišču v Kopru leta 2003. Po pritožbi je koprsko sodišče zadevo vrnilo na prvo stopnjo v Novo Gorico, sodnik pa je bil predsednik senata Goran Klavora. V senatu je sedela tudi Darinka Kogoj, predsednica sodišča v Novi Gorici. Drugo sojenje je bilo razpisano šele leta 2007.

Nezaslišano. Kar šest let je minilo od prve oprostilne sodbe do drugega sojenja?

Ja. Vmes sem sicer urgiral, hodil k predsednici sodišča Darinki Kogoj, jo prosil, naj pospeši postopek, a neuspešno. Leta 2007 se je tudi drugo sojenje končalo z oprostilno sodbo. Bil sem že drugič oproščen vseh obtožb. Za sodnika to ni bilo nikoli sporno. Tožilka Branka Oven se je pritoževala z nezakonitimi in celo protiustavnimi dejanji. Ko bereš sodno odločbo, se zdi, kot da bi sodnik sodil tožilki in ne meni − z očitki nezakonitosti, neustavnosti itn. Sodnik Goran Klavora je v drugi oprostilni sodbi zapisal: »Tožilka Branka Oven se trmasto oklepa svojih trditev, ne da bi ponudila en sam dokaz.«

Rodila se je v Mariboru leta 1949, kjer je končala osnovno šolo in gimnazijo, nato pa je študirala medicino v Ljubljani in v Zagrebu, kjer je končala magisterij. Do upokojitve je delala v Zdravstvenem domu Bežigrad kot specialistka šolske medicine. Od leta 1976 je poročena s slikarjem Francetom Slano in je mati treh otrok ter babica trem vnukom. Politično se je začela udejstvovati leta 1989 kot članica Slovenske demokratične zveze (SDZ). Na prvih demokratičnih volitvah je kandidirala v družbenopolitični zbor tedanje Skupščine občine Ljubljana Center in bila izvoljena za predsednico skupščine. Leta 1992 je bila predsedniška kandidatka Narodnih demokratov.  Od ustanovitve dalje je tudi članica predsedstva in podpredsednica Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ves čas je tudi aktivna v Odboru 2014.

Ko sem prebiral zapiske o zgodovini slovenske pomladi, sem vaše ime našel kar nekajkrat. Bili ste članica Slovenske demokratične zveze, predsednica skupščine tedanje občine Ljubljana Center, po razpadu SDZ pa vidna članica Narodnih demokratov, kandidirali ste tudi na predsedniških volitvah leta 1992. Nato se v politiki niste več pojavljali vse do ustanovitve Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, kjer opravljate funkcijo podpredsednice. Kako to, da ste se odločili za večjo aktivnost na civilnodružbenem področju?

Odkar pomnim, sem bila kritična opazovalka razmer v družbi. Moja učitelja kritičnega in samostojnega razmišljanja sta bila oče in mama. Oba sta preživela vojno, oče najprej v Gonarsu, potem v partizanih, po vojni so ga takratne oblasti zaprle za leto dni. Vzrok? Osemsto štirideset tkalskih votkov, ki so bili uvoženi brez »žegna« Narodne banke v Beogradu. Danes bi temu rekli devizni prekršek. Takrat je bil gospodarski kriminalec. Tisto noč, stara sem bila pet let, so zaprli štiriintrideset gorenjskih direktorjev, ki so pri vodenju podjetij kazali preveč ekonomske logike, ki je bila drugačna od partijskih navodil. Še danes imam pred očmi očeta, ki ga vlečejo iz stanovanja moški v usnjenih plaščih. Bil je v samih spodnjicah tako kot eden njegovih sodelavcev, ki so ga peljali po stopnicah mimo našega stanovanja. Brat je bil še dojenček. Mama je mladost preživela v Mariboru. Na kolesu je bila vse dni na poti med domom in šolo. Zaradi bombardiranja Maribora je to pot včasih opravila večkrat dnevno. Očetove in mamine vojne in povojne zgodbe so bile strašne. Doma smo o vojni in povojnih dogodkih veliko govorili, mogoče je bilo očetu in mami laže, če sta o tem govorila. Bila sem radoveden otrok, rada sem poslušala. Pogosto smo imeli ob večerih s starojugoslovansko vojaško odejo tesno zagrnjeno kuhinjsko okno. Zbrali so se tudi sorodniki in se pogovarjali o vojni, povojnih pobojih, tezenskem »pancergrabnu«, shujšanih truplih ruskih vojnih ujetnikov, ki so jih vozili nekam na obrobje Maribora, truplih nemških oficirjev SS, ki so plavala po koncu vojne po Dravi, ujetnikih, ki so dneve in dneve korakali, zvezani z žicami po štiri in štiri, proti moriščem … Teh zgodb je bilo nešteto. To so bila petdeseta leta prejšnjega stoletja, vojna in povojni dogodki so bili časovno blizu, predvsem pa boleči. V gozdovih med Miklavžem in Marjeto nismo smeli nabirati gob. Lahko bi naleteli na kosti pobitih. Včasih me je oče z mopedom peljal v tiste turobne gozdove in prižgal svečko. To je bilo običajno okoli dneva mrtvih in včasih so tam že gorele redko posejane svečke.

»Nikoli ne bo prepovedano govoriti o tem, ali je sodba krivična, in še vedno trdim, da je sodba nepravična in da sodišče zavlačuje in ne rešuje zadeve s potrebno hitrostjo,« je jasen odvetnik Franci Matoz, zagovornik Janeza Janše v zadevi Patria.

Teče že tretji mesec, odkar ima Slovenija, edina država v zahodnem civilizacijskem krogu in osrčju Evropske unije, političnega zapornika. Le-ta predstavlja veliko sramoto za demokratično in pravno državo, hkrati pa sili k razmisleku o vrednotah in moralnih prepričanjih slovenske politične elite in družbe nasploh. Zakaj politična elita ne ukrepa? Kdo jo predstavlja? Ponovili bi besede slovenskega diplomata, ki je pred leti za naš tednik dejal, da so »slovenska politična elita občasni sopotniki politike, ki med tekom na kratke proge skušajo tako ali drugače iztržiti največ na tistem področju, ki jim je slučajno zaupano v upravljanje«. Menil je, da je nedvomno veliko več politikantov kot politikov. »Pravih politikov, s premišljenim in z dolgoročnim pogledom na zadeve, predvsem pa z odgovornostjo do ljudi pa primanjkuje. In da ne bo pomote: tisti ljudje, ki so opravljali umazane posle ali so se kakorkoli kompromitirali v prejšnjem režimu, bi se morali že zdavnaj umakniti,« je bil jasen in pri tem dodal, da »njim gotovo ne pritiče naziv politika, temveč kvečjemu političnega mešetarja, če ne kaj hujšega«. Glede na situacijo, v kateri se je znašla slovenska država oziroma družba, se lahko z opisom slovenske elite le strinjamo. Ta se z masko demokracije trudi z vsemi sredstvi, tudi z zapiranjem ljudi brez dokazov, ohraniti oblast in skrbi le za to, da bi bila najvišja nomenklatura politično in materialno preskrbljena.

Nizka stopnja zaupanja

Odbor 2014 je nedavno opozoril, da javnomnenjske raziskave kažejo zelo nizko stopnjo zaupanja državljank in državljanov Republike Slovenije v pravosodni sistem države. Postavlja se nam torej vprašanje, ali sodišča, ki uživajo tako nizko zaupanje v svoje delovanje, sploh lahko sodijo v imenu ljudstva − ljudstva, ki ne verjame več v njihovo pravičnost in poštenost. Če sledimo uvodnemu opisu slovenske politične in strokovne elite, se ne smemo čuditi, da se jih erozija pravne države ne dotika in jih ne gane. V Odboru 2014 sicer že od začetka svojega delovanja opozarjajo, da Slovenijo pestijo resni problemi, kot so kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaradi zlorab pravosodja, erozija politične kulture in razpad demokratičnih vrednot, ki lahko vodijo v razkroj demokratične in pravne države, ki smo si jo Slovenci tako želeli in za katero smo si tako prizadevali. Politično montirni proces Patria je tako le vrh ledene gore.

Dobili smo novega mandatarja, ki v predstavitvi ni povedal nič konkretnega; predstavil ni nobenih zavez, nobenega roka in nobene formule, kako bo država izšla iz najhujše krize doslej. Priznal pa je, da se na makroekonomijo ne spozna in raje predava.

Kandidat za mandatarja Miro Cerar, tudi predsednik Stranke Mira Cerarja (SMC), je na ponedeljkovi seji državnega zbora dobil podporo 57 poslancev in poslank, 11 jih je bilo proti, preostalih 22 pa se tajnega glasovanja ni udeležilo. Cerar je po izvolitvi tako kot vsi doslej prisegel, da bo kot predsednik vlade spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Poleg poslancev SMC (36) so ga podprli poslanci DeSUS (10), SD (6) in ZaAB (4), zanj pa naj bi bila glasovala tudi oba pripadnika manjšin (italijanske in madžarske). Navedeni imajo skupno 58 glasov, kar pomeni, da je en glas umanjkal. Cerarju kot mandatarju pa so podporo odrekli v SDS (21), ZL (6) in NSi (5). SMC je bila ustanovljena vsega šest tednov pred volitvami, že po tem, ko so bile volitve razpisane, na volitvah 13. julija pa je prejela 34,5 odstotka glasov. Tokratne, že tretje predčasne volitve je predsednik republike Borut Pahor razpisal, potem ko je s položaja odstopila Alenka Bratušek.

Brez zavez in številk

Pred imenovanjem za mandatarja je v državnem zboru potekala večurna parlamentarna razprava. Še pred tem pa je imel Cerar, po izobrazbi pravnik, svoj predstavitveni nagovor. V njem je dejal, da ima vlada v prvi vrsti nalogo zbuditi zaupanje v pravno državo in v državne institucije, prav tako je treba močneje ozavestiti dejstvo, da je slovenska država temeljna politična dobrina. V vlogi predsednika vlade pa si bo prizadeval za razvojno usmerjeno politiko in zdravje naroda na duhovni ter psihofizični ravni. Dejal je, da ima Slovenija vse človeške in druge potenciale, da postane uspešna država. Treba je le doseči skupno odločitev za to, da želimo biti boljši in uspešnejši. Predpostavki uspešnosti razvoja pa sta politična stabilnost in povezovalna naravnanost v politiki. Vlada ima po njegovih besedah v prvi vrsti nalogo zbuditi zaupanje v državne institucije. Na institucionalni ravni se zaupanje ustvarja s spoštovanjem pravne države in temeljnih vrednot. Vsi državljani bi se pri tem morali zavedati, da je vladavina zakonov pomembna družbena dobrina, slovenska država pa je temeljna politična dobrina. »Zato si moramo dokazati, da smo jo sposobni voditi kot dobri gospodarji. Skrbno moramo varovati državno premoženje in preprečevati razsipnost in korupcijo, odreči pa se je treba rušilnim in nesmiselnim ideološkim spopadom,« je dejal. Po njegovem prepričanju bo glavno poslanstvo nove vlade povrnitev zaupanja v državo in njene temelje. Poslanstvo politike bo razvojno usmerjeno, temeljilo pa bo na gospodarski rasti, ohranjanju delovnih mest in ustvarjanju novih ter na večanju mednarodne konkurenčnosti. Zato je treba zagotoviti predvidljivo in enostavnejše gospodarsko okolje, prizadeval pa si bo za primerno okolje za razvoj potencialov v javnem sektorju, za dobro sodelovanje s civilno družbo ter za socialno podprto ter duhovno in psihofizično zdravo družbo.

Medtem ko je prvak SDS Janez Janša v zaporu, Miro Cerar ml. pa sestavlja vlado, nekdanji predsednik republike Milan Kučan uživa na dopustu. Ali pa je užival, če je sedaj že doma. Očitno pa njegov obisk na morju ni ostal neopažen.

Naš bralec nam je namreč poslal fotografije, na katerih je mogoče videti zadnjega šefa partije in voditelja Foruma 21 med plavanjem, pa tudi fotografije vile, kjer je bil nastanjen. Fotografije so nastale 18. avgusta na Braču, in sicer v zalivu Bobovišća. Kot pravi naš bralec, očitno to ni bil tako navaden in poceni dopust, saj naj bi bil Kučan tja pripotoval z jahto. Tudi sicer so otoki v Srednji Dalmaciji Kučanova priljubljena počitniška točka. Spomnimo se: pred kakšnimi osmimi leti se je Kučan pri Paklenih otocih (Peklenski otoki) sešel s tedaj razvpitim tajkunom Boškom Šrotom, ki je tedaj še vladal Pivovarni Laško. Še ne tako dolgo nazaj pa so paparaci zalotili Kučana na jahti, ko se je preoblačil in »po nesreči« pokazal zadnjico. Fotografija Kučanove zadnje plati se je tedaj znašla na naslovnici ene od slovenskih tabloidnih revij. Ker pa na jadrnici ali barki ni mogoče ostati ves čas, se ljubitelji križarjenj tu in tam ustavijo v kakšnem zalivu in ob večerih obiščejo restavracijo. Po naših podatkih naj bi Kučan ob večerih zahajal v restavracijo ob apartmajih, družbo naj bi mu delala žena Štefka in družinski prijatelji (naš vir omenja Gabi Čačinovič Vogrinčič, znano psihologinjo – očitno gre za staro navezo iz Prekmurja, kjer je bil rojen tudi Kučan).

Zanimivo je tudi, da si je Kučan precej skrbno izbral datum dopustovanja, in sicer v času, ko je že dosegel, kar je hotel (na volitvah pač ni zmagala desna sredina), Miro Cerar je sestavljal novo koalicijo in vlado, medtem ko je Janez Janša že dva meseca v zaporu. A bržkone je »veliki boter« tudi med dopustom zelo dobro obveščen o dogajanju v Sloveniji, čeprav se ne pusti motiti med plavanjem ali uživanjem ob kakšni večerji.

Pred šestimi tedni so muslimanski radikalci razglasili kalifat v delu Iraka in Sirije in se »odlikovali« s celo vrsto zločinov proti človeštvu. Američani z omejeno vojaško akcijo podpirajo nasprotnike kalifata, ki se bojujejo za preživetje.

V Iraku je v zadnjih dneh potekala dokaj močna ofenziva proti džihadistom Islamske države. Kurdskim oboroženim milicam je s podporo ameriških zračnih napadov uspelo iz rok islamističnih skrajnežev prevzeti jez pri Mosulu na severu Iraka. V provinci Anbar zahodno od Bagdada pa so iraške vladne varnostne sile s podporo zmernih sunitskih milic začele protiofenzivo proti skrajnežem. Ameriška letala so prejšnjo soboto v bližini jezu hidroelektrarne izvedla devet napadov, pri čemer so uničila pet oklepnih vozil in devet drugih vozil skrajnežev. Ameriška letala so z napadi na tem območju nadaljevala tudi v nedeljo. Takoj po nizu napadov pa je kurdskim borcem uspelo zavzeti celoten jez, ki so ga sunitski skrajneži osvojili pred nekaj več kot tednom dni. Gre za zelo pomembno geostrateško in ekonomsko zmago, kajti jez na Tigrisu je nujen za proizvodnjo elektrike za večji del tamkajšnje regije in je poleg tega tudi ključnega pomena za namakanje obsežnih kmetijskih površin v provinci Ninive. Njegovo vnovično zavzetje bi bil eden najpomembnejših dosežkov v boju proti Islamski državi, ki je prejšnji mesec osvojila velike dele severa Iraka.

Ob podpori ameriških zračnih napadov kurdske sile poskušajo skrajnežem iz rok prevzeti tudi druge dele ozemlja, ki so jih izgubili v zadnjih tednih. Zadnji konec tedna je bil tako v znamenju ofenzive proti skrajnežem. V Anbarju so se namreč združile iraške varnostne sile in zmerne sunitske milice, ki so v petek podprle ofenzivo proti džihadistom. Skupne sile so požele uspehe zahodno od Ramadija, prestolnice Anbarja. Pridružitev več kot 20 sunitskih plemen vladni strani je morebiti pomemben preobrat v boju proti sunitskim skrajnežem. Tem je na pretežno sunitskem ozemlju na severu in zahodu Iraka junija skoraj brez težav uspelo osvojiti obsežna območja.

Teror nad manjšinami

Skrajneži Islamske države tudi med ofenzivo nasprotnikov še naprej terorizirajo manjšine na osvojenih območjih v Iraku in Siriji. Na vzhodu Sirije so v zadnjih dveh tednih pobili prek 700 pripadnikov enega od tamkajšnjih plemen, na severu Iraka pa približno 100 moških iz vrst jazidov, ki se niso hoteli spreobrniti v islam. Jazidi so posebna kurdska verska skupnost, ki šteje kakšnih sedemsto tisoč članov.

Režiser kultnih akcijskih mojstrovin Nikita, Leon in Peti element predstavlja nenavadno usodo mladenke Lucy, ki po spletu nesrečnih okoliščin pristane v rokah azijske mafije.

Ker jo želijo uporabiti kot mulo za prenos mamil, ji v trebuh všijejo paket neznane substance, ki pa med potjo prodre v Lucyjin krvni obtok. Nenavadna reakcija povzroči, da se Lucyjina možganska sposobnost neizmerno poveča, kar dekle spremeni v izjemo inteligentno in nevarno junakinjo z nadčloveškimi sposobnostmi, ki se želi brez milosti maščevati kriminalcem.

Ko čutiš vse

Lucy, brezskrbno študentko na Tajvanu, partner prepriča, naj dostavi kovček njegovemu poslovnemu partnerju. Še preden dojame, kaj se dogaja, jo ugrabi neusmiljeni gospod Jang. Njegovi plačanci v njeno drobovje všijejo močno sintetično substanco, ki bi jo najverjetneje ubila, če bi paketek začel puščati. Njen strah se prevesi v obup. Pošljejo jo na pot kot mulo, ki prenaša neprecenljivo novo mamilo. Ko kemikalija začne pronicati v njeno telo, se le-to začne spreminjati: sposobnosti njenih možganov se povečajo do stopnje, ki so jo prej lahko le predvidevali. Ko poskuša zaznati in razumeti neverjetne spremembe, Lucy začenja čutiti vse okoli sebe – prostor, zrak, vibracije, ljudi, celo težnost. Razvije nadčloveške sposobnosti, telepatijo, telekinezo in še vrsto neverjetnejših zmogljivosti.

O produkciji

Človeški možgani in njihove sposobnosti že dolgo begajo številne priznane znanstvenike. Znano je, da človek uporablja le majhen del svojih umskih zmogljivosti. Točen odstotek ni znan. S to mislijo se je poigraval scenarist in režiser Luc Besson in jo vzel kot izhodišče za svoj novi film. Predstavljal si je, kako bi bilo, če bi imeli dostop do preostalih delov možganov.

Svetovni slovenski kongres je letos pripravil že 18. poletni tabor slovenskih otrok po svetu. Tokrat je potekal od 26. julija do 2. avgusta 2014 v CŠOD Trilobit v bližini Jesenic. Otroci so nekaj svojih vtisov zaupali tudi Demokraciji.

V bližini Jesenic je od 26. julija do 2. avgusta potekal tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je že osemnajstič organiziral Svetovni slovenski kongres. Tabor, ki je potekal v centru obšolskih dejavnosti, idiličnem domu Trilobit, je bil namenjen druženju mladih Slovencev, ki živijo v tujini, starih od deset do petnajst let. »Poletne počitnice s poukom slovenščine je začel Svetovni slovenski kongres organizirati na pobudo naših rojakov iz Italije, ki so si želeli poletne aktivnosti, s katero bi mladim približali Slovenijo, njene navade in slovenski jezik. Letos se je na tabor prijavilo 54 udeležencev iz devetih držav: Kanade, Švedske , Francije, Italije, Rusije, Luksemburga, Srbije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine,« so sporočili iz Svetovnega slovenskega kongresa. Ob dopoldnevih je potekal pouk slovenskega jezika. Glede na znanje, izkazano prej na testu slovenščine, so udeležence razdelili v tri skupine: začetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce. Popoldnevi po pouku slovenščine pa so bili zapolnjeni z različnimi dejavnostmi: izleti, ogledi, ustvarjalnimi delavnicami; na voljo so bile likovna delavnica, delavnica plezanja, lokostrelstvo ali odkrivanje fosilov, in s športnimi aktivnostmi, kot je na primer veslanje. Otroci so v okviru tabora spoznavali okolico Jesenic, do katerih so se sprehodili po poti slapov Javoršnika, se srečali tudi s sodobnimi rokodelci in se seznanili s slovensko domačo obrtjo. Na Jesenicah so si ogledali še muzej železarstva. Na taboru so otroci v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino Slovenije ter utrjevali znanje slovenskega jezika. Tudi pogovorni jezik na taboru je bil slovenščina, udeležence pa so spodbujali, naj čim več govorijo slovensko tudi med seboj. Na tabor so bili vabljeni tudi otroci, ki še ne govorijo oz. razumejo slovensko. Zbrali smo nekaj utrinkov z letošnjega tabora slovenskih otrok po svetu.


Kraji, v katere je bilo v samostojni državi prelitega že veliko davkoplačevalskega denarja, zdaj tudi evropskega. Prebivalstvo od tega nima veliko koristi, število brezposelnih se povečuje, posamezniki pa bogatijo. Seveda imamo v mislih zasavsko regijo.

V zasavski regiji na 264 kvadratnih kilometrih površine živi nekaj manj kot 44 tisoč prebivalcev, bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca pa dosega le 67 odstotkov slovenskega povprečja. To je tudi najmanjša slovenska statistična regija, sestavljajo pa jo občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Regija je poleg osrednjeslovenske najgosteje poseljena, četudi je v letu 2012 najbolj izstopala po največjem upadu števila prebivalcev, kar je bilo predvsem posledica odseljevanja ljudi v druge slovenske statistične regije.

Brezposelnost iz leta v leto višja

Glede na naravne geografske danosti so v regiji idealne razmere za tradicionalno usmerjenost v industrijo, več kot tretjino bruto dodane vrednosti pa še vedno ustvarijo predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija. Kljub temu za zasavsko regijo velja, da se v njej soočajo z eno najvišjih stopenj registrirane brezposelnosti, ki je za okrog polovico višja kot v državi. Kako malo je delovnih mest v regiji, priča tudi podatek o dnevni delovni migraciji. Po podatkih Statističnega urada RS je letu 2012 delovno mesto na območju občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi imelo le 60 odstotkov Zasavcev, preostalih 40 odstotkov delovno aktivnih pa je odhajalo na delo v druge regije. Po podatkih Sursa za leto 2013 je bilo v regiji okrog 12 tisoč delovno aktivnih in 10.300 zaposlenih, okrog 1.500 samozaposlenih in skoraj 3 tisoč brezposelnih oseb. Statistični podatki tudi kažejo, da je povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega nižja od slovenskega povprečja. Po podatkih za julij 2014 je bilo brez dela že 3.396 oseb, kar kaže, da se število brezposelnih v tej regiji nenehno povečuje.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo Alenki Bratušek uspelo postati evropska komisarka?

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)