Po osnovnih in srednjih šolah se je nedavno končal pouk, za otroke pa se je začel čas brezskrbnih dni. A ne za vse. Mnogi otroci iz socialno ogroženih družin bi brez pomoči humanitarnih organizacij ostali na domačih dvoriščih.

Število šolajočih se otrok

Šolskega leta je konec za osnovnošolce in dijake. Kot kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS) je bilo na začetku šolskega leta 2013/14 v osnovnošolsko izobraževanje vpisanih 166.500 otrok. »V redni program osnovne šole je bilo vpisanih 163.229, v prilagojeni program osnovne šole 1.807, v posebni program osnovne šole pa 1.499 otrok,« pojasnjujejo na SURS. Če je bilo v osnovne šole vpisanih nekaj več kot odstotek otrok več kot v preteklem šolskem letu, pa se je v šolskem letu 2013/14 vpis v srednje splošno izobraževanje zmanjšal za dve odstotni točki. Medtem ko je vpis v nižje in srednje poklicno izobraževanje ostal enak, se je povišal vpis v srednje tehniško in strokovno izobraževanje. Skupno je bilo tako v srednje šole ob začetku šolskega leta 2013/14 vpisanih 76.714 dijakov. Čeprav je statistika v zadnjih letih zaznala upadanje števila dijakov, strokovnjaki predvidevajo, da se bo v naslednjih letih njihovo število znova povečalo, saj že dve leti število učencev v osnovni šoli narašča. Zanimiv je podatek, da je bila v sedaj že preteklem šolskem letu generacija prvošolcev številčnejša, saj statistika kaže, da jih je bilo kar za 5 odstotkov ali 21.000 več kot leto poprej. Sicer pa se število otrok po razredih razlikuje po posameznih regijah. »Povprečno najnižje število otrok v razredu so imele osnovne šole v pomurski (17), povprečno najvišje pa osnovne šole v osrednjeslovenski statistični regiji (21),« ugotavljajo na statističnem uradu in dodajajo, da je v vseh osnovnih šolah ne glede na njihovo organizacijsko obliko v razredu povprečno 19 učencev.

Počitnice – nove skrbi

Ko se konec junija izpraznijo učilnice ter svoja vrata zaprejo osnovne in srednje šole, resorni minister tradicionalno nagovori učenke ter učence, starše in učitelje. V letošnji poslanici ob koncu šolskega leta je minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo zapisal: »Počitnice so pred vrati. Dnevi brezskrbnosti za mladež. Čas, ko si oddahnemo tudi starši in ko si moči za novo šolsko leto nabirate pedagoški delavci. Privoščite si jih in si naberite dovolj energije za izzive v prihodnje.« Za mnoge družine pa počitnice nikakor niso predstavljajo čas brezskrbnosti, saj so se primorane soočiti z izzivom, kako otrokom povedati, da zaradi revščine in finančne stiske ne bodo mogli iti na počitnice, izlet, v kino in početi aktivnosti, ki se jih udeležujejo njihovi vrstniki.

Stanje v gradbeništvu je na ravni leta 2011, gradbeniki napovedujejo novo krizo v letih 2015 in 2016.

V letu 2014 se je gospodarska rast v državah z evrom povečala, posledično je za slab odstotek višji tudi bruto domači proizvod. Razlog za to so višji izvoz držav članic evroobmočja pa tudi višja zasebna in investicijska potrošnja. V evroobmočju tudi pričakujejo, da bo gospodarsko aktivnost spodbujalo domače povpraševanje, ob tem pa evropske denarne ustanove izpostavljajo tudi morebitna tveganja, po katerih bi bila gospodarska rast lahko nižja od pričakovanj, pri čemer omenjajo predvsem geopolitična tveganja in občutnejšo upočasnitev gospodarske aktivnosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih.

Ali mednje štejejo tudi Slovenijo, ne navajajo, dejstvo pa je, da so gospodarska gibanja v Sloveniji v letošnjem letu nekoliko boljša od obdobij pred tem. Razlog za to je predvsem v povečanem izvozu, kar je povsem skladno z gibanji v evropskem merilu. Domače povpraševanje v Sloveniji namreč še vedno ne narašča, saj prihodki v trgovini na drobno že eno leto ostajajo na podobni, tj. zelo nizki ravni. V prvih štirih mesecih se je znižal tudi obseg predelovalnih dejavnosti, precej pa se je okrepila gradbena aktivnost in skoraj dosegla raven izpred treh let. Razlog za to so številni gradbeni projekti, ki so bili načrtovani že leta in so se začeli izvajati večinoma lani. Mnogi tudi na račun sofinanciranja iz evropske kohezijske politike, pri čemer so posamezne lokalne skupnosti pohitele in začele izvajati dela, da še pravočasno ujamejo denar iz iztekajočega se programskega obdobja 2007−2013, ko se sredstva lahko črpajo do konca leta 2015. Pripravljenih je tudi 11 novih okoljskih programov, za kar je 34 občin založilo že več deset tisoč evrov, vendar pa vlada v odhodu pod vodstvom Alenke Bratušek doslej kljub številnim obljubam še vedno ni izdala odločb.

Revščina vse glasneje trka na vrata upokojencev, kar je še posebej krivično, saj bi si na stara leta vsak človek, ki je pošteno delal, zaslužil finančno varnost. Žal pa je imel DeSUS za upokojence do sedaj samo polna usta obljub.

C.U. je triinsedemdesetletna upokojenka, ki se za naš tednik ni želela predstaviti s polnim imenom. Dejala pa je, da mesečno prejema okoli 400 evrov pokojnine. »Delala sem od osemnajstega leta, in ko sem se upokojila, sem se veselila, da bom še nekaj let preživela v miru in uživala sadove svojega dela, saj sem za zdaj še zdrava. Veselila sem se obdelovanja vrta in vnukov, ki bodo prišli.« Danes njena pokojnina ne bi zadoščala za pokrivanje vseh stroškov, in če ne bi imela moža, ki ima malo višjo pokojnino kot ona, bi težko preživela. Ta čas sicer še nekako gre, saj sta z možem skromna in obrneta vsak evro, preden ga porabita, tako da jima včasih nekaj evrov celo ostane. Toda takšno ravnovesje je krhko, kot je krhko zdravje v starosti. Na pomoč svojih otrok danes ne more računati, saj se tudi oni borijo s pomanjkanjem in brezposelnostjo. In kako rada bi kaj podarila številnim vnukom za rojstni dan, pa si to komaj z velikim odrekanjem privošči! »Dobro je, da imamo vrt in pridelamo zelenjavo doma,« je dejala in obžalovala, da otrokom ne more pomagati skoraj z ničimer drugim, kot s pridelki s svojega vrta. »Kaj pa, če zbolim? Kaj, če zboli moj mož? Ali če, bog ne daj, kateri od naju umre? Kako bo preživel tisti, ki bo ostal sam?« Skrbi jo tudi, kako bi bilo, če bi morala ona ali mož v dom za ostarele občane. Kako bi poravnavali oskrbnino? Bo šla hiša – torej tisto, kar sta z možem želela zapustiti otrokom? Če se bo zgodilo, da bo moral kateri od njiju v dom za ostarele, druge rešitve zagotovo ne bo …

Draga zloženka

Takšnih zgodb je danes med slovenskimi upokojenci še veliko in marsikatera med njimi je še veliko bolj skrb zbujajoča pa tudi žalostna in brezupna. Marsikateri slovenski upokojenec je že zdrsnil pod prag revščine, v brezno pomanjkanja, iz katerega ni videti izhoda. Upokojencem je marsikdo od politikov pred zadnjimi državnozborskimi volitvami kaj obljubljal, a z rezultati, kot so, bo najverjetneje le malo od obljubljenega tudi uresničil. Predvsem predsednik DeSUS Karl Erjavec se je, kot smo pisali že v spletni izdaji Demokracije, dobesedno norčeval iz slovenskih upokojencev, saj za tokratne volitve ni imel nobenega programa. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je v vsa slovenska gospodinjstva poslal zloženko z zanj in za stranko nedostojnim geslom: Vrnimo ljudem dostojanstvo. Po izračunih poznavalcev je DeSUS za zloženko zapravil najmanj 100 tisoč evrov. Poleg sprenevedavega gesla je ljudi zelo motil tudi Erjavčev nagovor volivcem in volivkam, v katerem je dejal, da »ljudje v Sloveniji izgubljajo osnovno človekovo dostojanstvo«, hkrati pa, da je »v času, ko smo priče poskusom zmanjševanja pravic starejših – nižanju pokojnin in odvzemu regresa za upokojence«, po njegovo najboljša izbira stranka, ki jo vodi. Erjavec se je očitno ponorčeval iz volivcev tudi s tem, ko je javno obljubljal, »da ne bo nobenega nižanja pokojnin«.

Mestni svetniki Jankovićeve liste so na zadnji seji spet nemo potrdili vse Jankovićeve predloge, med drugim nakup prostorov za 700 tisoč evrov v Vili Urbana, ki je v lasti Jožeta Anderliča. MOL je Ninamedii plačal več kot 300 tisoč evrov, v zadnjem času podpira tudi Katarino Kresal.

Ljubljanski mestni svetniki so predvidoma na zadnji seji mestnega sveta potrdili drugi rebalans proračuna mestne občine Ljubljana (MOL). Še pred glasovanjem so sejo zapustili svetniki SDS, ki so med drugim opozorili na sporno povečanje pooblastil županu. Jankovićevi svetniki pa so potrdili soglasje Lekarni Ljubljana za nakup prostorov v višini skoraj 700 tisoč evrov, s katerim rešujejo družbo KIDReal, ki je v lasti Jožeta Anderliča.

Popravek proračuna in povečanje pooblastil

Drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna predvideva 353,3 milijona evrov prihodkov in 351,9 milijona evrov odhodkov, kar je nekoliko manj kot v sprejetem proračunu. Razlog za drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna je bila vnovična uskladitev načrtovanih prejemkov in izdatkov proračuna ter vključitev novih obveznosti in projektov. Ta predvideva 353,3 milijona evrov prihodkov in 351,9 milijona evrov odhodkov. Prihodki v sprejetem proračunu znašajo 353,8 milijona evrov, odhodki pa 352,2 milijona evrov. Z drugim rebalansom občinskega proračuna se glede na sprejeti proračun povečujejo predvidena sredstva iz naslova glob in drugih denarnih kazni, in sicer za 338.000 evrov, na 3,6 milijona evrov. Znižujejo se sredstva za mrežo P+R na območju MOL, in sicer za 1,3 milijona evrov. Zaradi zakasnitve pri izdaji odločbe o dodelitvi sredstev pristojnega ministrstva jih namreč prenašajo v naslednje leto. Zvišujejo pa se sredstva za štipendije; za izpeljavo razpisa 90 štipendij za nadarjene dijake in študente za prihodnje študijsko leto potrebujejo dodatna sredstva v višini 25.000 evrov. Iz drugega rebalansa je razvidno tudi, da se začetek ureditve območja Cukrarne pomika v leto 2015, saj letos ni bilo razpisa za pridobitev sredstev iz evropskih skladov. Kot so pojasnili v gradivu za sejo, se sredstva v višini 1,9 milijona evrov z rebalansom zmanjšujejo za 1,5 milijona evrov. Občina pa za drugo polovico letošnjega leta načrtuje začetek graditve nacionalnega gimnastičnega centra, zato sredstva v ta namen z drugim rebalansom povečuje za dobrih 414 tisoč evrov. Svetnik SDS Mirko Brnič Jager je v razpravi o drugem rebalansu mestnega proračuna dejal, da je zelo sporna točka povečanje pooblastil županu, ki bo po njegovih besedah lahko pri neuspešnih projektih samovoljno razporejal sredstva. Mojca Škrinjar (SDS) je izpostavila zmanjšanje sredstev za vrtce, Anton Kranjc (NSi) pa je dejal, da pogosti rebalansi kažejo slabo načrtovanje proračuna.

Sosedom v Italiji delamo nenehno usluge njihovemu nacionalnemu interesu, v škodo našega narodnega ponosa in identitete.

V času Titovega zločinskega enoumja so v zamejstvu podpirali samo levo orientirana društva in organizacije, ki so stremeli v utopično bratstvo slovensko-italijanskega prebivalstva tržaškega ozemlja. Ista SKGZ, ki jo je ustanovil udbovec Race, ki je vedril v vsaki slovenski organizaciji in društvu v slogu Tito-Kardeljeve ne-nacionalne politike, je danes neokrnjena. Ta organizacija, ki je podpirala t. i. UAIS-SIAU (Unione Antifascista Italo-Slovena = Slovensko-italijanska antifašistična unija), je kontrolirala vsa kulturna in športna društva. Italijanski politiki, posebno levim strankam, je to godilo, saj so uvajali dvojezičnost v čisto slovenske vasi in predmestja brez obveznosti znanja slovenščine italijanskih tovarišev, zato se je v večini društev, posebno v športnih skupnostih, uveljavil samo italijanski jezik, saj so slovenski tovariši obvladali oba jezika. Če je kdo protestiral, je bil seveda nacionalist-šovinist. Ta dejavnost je navzoča še danes in nobenega znaka ni, da bi naša nova država imela do teh problemov drugačne poglede kot pokojna Jugoslavija. Takrat kulturna in druga društva, ki niso bila včlanjena v SKGZ (demokratična ali katoliška torej), so seveda životarila, ker niso dobila nikakršne podpore od nikogar. Danes ugotavljamo, da tudi italijanska država podpira to levo kamarilo ter celo povečuje pomoč omenjenim levo usmerjenim organizacijam in Primorskemu dnevniku, medtem ko je druga stran (SSO) prikrajšana in celo deležna zmanjšanih zneskov kot v preteklosti, ne da bi naša država nastopala pri sosedih v korist ogoljufanih. Sicer je razumljivo, da Italijani dobro vedo, kako je naša država še vedno v primežu zločinskega komunizma in jim tako stanje ustreza, saj je naša manjšina levega predznaka zanje bazen volivcev, ki nimajo narodne zavesti ne ponosa identitete in volijo njihove stranke, ne slovenskih. Dokaz, da še vedno plovemo v boljševističnih vodah, je tudi farsa italijanskih prireditev v spomin na prvo svetovno vojno, ki ni nič drugega kot slavospev genocidu na naših tleh in ozemeljskemu pohlepu ter ropanju. In teh komemoracij se udeleži celo naš predsednik, ki se klečeplazno sreča z italijanskim tovarišem istega ideološkega predznaka z velikim iredentističnim nabojem, kar našemu kljukcu seveda kronično manjka. Kdaj bo ta klečeplazni mazohizem kominterni usahnil? Obeti niso prav nič rožnati glede na to, da ima večina slovenskih državljanov pohabljen čut državotvornosti in nično zavest nacionalne identitete. Večina je še vedno ujeta v pravljični svet zločinstva OF-NOB, ki ga prenašajo prek izobraževanja na lastno potomstvo v posmeh in užitek vsem sosedom. V taki mentalni revščini je težko in sramotno živeti. Ni videti rešitve!

Nedeljske predčasne državnozborske volitve pomenijo velik pretres na slovenskem političnem prizorišču. Politične karte so se močno premešale. Po še vedno neuradnih izidih (čakajo še glasovnice iz tujine) je dober mesec dni stara Stranka Mira Cerarja prejela 34,61 odstotka glasov volivcev, Janševa SDS 20,67 odstotka in stranka DeSUS pod vodstvom Karla Erjavca 10,23 odstotka glasov. Na četrto mesto se je za las prebila Združena levica (DSD, IDS in TRS) s 5,97 odstotka glasov in tako prehitela SD pod vodstvom Dejana Židana. Nekoč velika stranka je dobila le 5,96 odstotka glasov. Nova Slovenija pod vodstvom Ljudmile Novak je dobila 5,54 in Zavezništvo Alenke Bratušek 4,34 odstotka glasov. Tik pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom je, kot kaže, ostala SLS, ki je prejela 3,97 odstotka glasov. Možnost, da ji pomagajo glasovi iz tujine, je le malo verjetna. V parlament se ni uspelo prebiti Jankovićevi PS (2,96), Jelinčičevi SNS (2,21), Šoltesovi stranki Verjamem (0,78) in Državljanski listi, ki je prejela sramotnih 0,63 odstotka glasov. Kot kaže zdaj, bo SMC dobila 36 poslanskih mest, SDS 21, DeSUS 10, ZL 6, SD 6, NSi 5 in ZaAb 4 poslanske mandate. Dva poslanska mandata pa po ustavi pripadata italijanski in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji.

Na volilni izid je močno vplivala politična obsodba predsednika SDS Janeza Janše in posledično njegov odhod na prestajanje zaporne kazni tri tedne pred državnozborskimi volitvami. Z grobo zlorabo pravosodja je bil iz volilne tekme izločen prvak opozicije, stranke, ki je dober mesec prej z veliko prednostjo zmagala na evropskih volitvah. Zato volitve niso bile poštene, zato izid volitev ni legitimen, kot so v nedeljo zvečer opozorili v SDS. Priče smo bili volitvam, kot smo jih bili v preteklosti vajeni v državah nekdanje Sovjetske zveze − Belorusiji, Ukrajini ali Rusiji, kjer postkomunistični režimi z zlorabo pravosodja iz politične tekme izločajo svoje politične nasprotnike. SDS se je s tem znašla v defenzivni vlogi, ko se je morala ukvarjati predvsem z dejstvom, da je njen predsednik po krivici v zaporu. Ob tem je bila seveda prisiljena v radikalizacijo svojih stališč, kar je posledično odvračalo sredinske in neopredeljene volivce. Predstavljanje njenega programa je bilo oteženo. Če bi bil Janša na prostosti, bi na volilnih soočenjih suvereno premagal vse tekmece, kot je bilo to na zadnjem soočenju na POP TV, preden je šel v zapor. Čeprav je bila SDS že pred tem ves čas tarča dominantnih medijev, je dobila skoraj enaindvajset odstotkov glasov, kar je relativen uspeh, če to primerjamo z drugimi uveljavljenimi strankami, kot so PS, DL in SLS, ki so izpadle iz državnega zbora, ali s stranko SD, ki bi lani spomladi, če bi šli na predčasne volitve po padcu druge Janševe vlade, po vsej verjetnosti zmagala, zdaj pa je dobila slabih šest odstotkov glasov. SDS je velik del volilnega telesa ohranila prav zato, ker ji gre za stvar in ne podlega pragmatičnosti ali trenutni všečnosti. Njeni volivci vedo, da jih ne bo programsko izdala ali prodala za judeževe cekine.

Aleš Primc je v Sloveniji v zadnjem času znan kot voditelj Civilne iniciative za družino in pravice otrok. Rodil se je leta 1973 in odraščal v Štepanjskem naselju v Ljubljani. Po končani Gimnaziji Poljane je študiral filozofijo in leta 1996 diplomiral s tezo »Problem duhovnih znanosti pri Diltheyju, Heideggru in Gadamerju«. Že v študentskih letih se je angažiral v podmladku Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) oz. pri Mladih krščanskih demokratih, kjer je bil konec devetdesetih let tudi predsednik. Po letu 2000 je bil aktiven v SLS, precej časa je vodil tudi ljubljanski mestni odbor SLS. Pred nekaj leti je bil predsednik glavnega odbora SLS, vendar se je po sporu s tedanjim predsednikom SLS Bojanom Šrotom s položaja umaknil. Primc je namreč konec avgusta 2008 zahteval odstop Bojana Šrota z mesta predsednika SLS, ker je slednji deloval predvsem v korist svojega brata Boška Šrota (tedaj predsednika uprave Pivovarne Laško), vendar so organi stranke Šrota podprli. Že leta 2001 je sodeloval v kampanji pred referendumom o oplojevanju samskih žensk, pred dvema letoma pa je bil vodja kampanje proti novemu družinskemu zakoniku. V zadnjem času se je angažiral kot član Odbora za človekove pravice in temeljne svoboščine, imenovanega Odbor 2014, saj nastopa predvsem kot voditelj vsakodnevnih shodov pred ljubljanskim vrhovnim sodiščem. Znan je tudi kot publicist, saj je med drugim avtor biografije Ivana Omana, prvega predsednika Slovenske kmečke zveze. Z družino živi v Ljubljani, zaposlen pa je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Ste koordinator Civilne iniciative za družino in pravice otrok, v zadnjem času pa vas vidimo kot povezovalca shodov pred sodišči. Kako to, da je vam pripadla ta vloga?

Bilo je zelo spontano. Prevzel sem prvega, potem je tako ostalo. Kadar ne bom mogel priti, bo to vlogo prevzel kdo drug.

Videti je, da tudi tu povezujete svojo siceršnjo vlogo pri družinski iniciativi s prizadevanjem za izpustitev Janeza Janše. Toda nekateri trdijo, da imajo tudi drugi zaporniki otroke.

Seveda imajo drugi zaporniki otroke. Tudi zapornice, kar je na neki način še teže. Vendar je družina tega zapornika udarjena dvakrat. Z odsotnostjo moža in očeta ter s krivico, ki so jo z nezakonito in s protiustavno obsodbo naredila in še naprej delajo sodišča.

Petnajstega julija so se začele sodne počitnice, ki bodo tako kot vsako leto trajale do 15. avgusta. Kot kaže, bo na dopust odšla tudi vrhovna sodnica Vesna Žalik, ki rešuje zahtevo za varstvo zakonitosti Janeza Janše v zadevi Patria.

Sodnica poročevalka Vesna Žalik je sicer uradno sporočila, da bo na zahtevi predsednika SDS Janeza Janše za varstvo zakonitosti sodbe v zadevi Patria delala tudi med sodnimi počitnicami, vendar časovne dinamike postopka ne morejo napovedovati ali predvidevati.

Če bo sodnica poročevalka presodila, da je zadeva zrela za odločanje, lahko predlaga sejo senata tudi med sodnimi počitnicami. Seje senatov vrhovnega sodišča namreč potekajo tudi med počitnicami, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču. Od vrste odločitve, ki jo sprejme sodni senat med sodnimi počitnicami, je po navedbah sodišča odvisen tudi način vročanja sodnih pisanj strankam v postopku. »Če bi bilo zahtevi ugodeno oziroma če bi sodišče ugotovilo razloge za prekinitev prestajanja kazni zapora, bi se odločitev vročila nemudoma. V vseh drugih primerih se sodna pisanja vročajo po 15. 8.,« se izgovarjajo na vrhovnemu sodišču.

Za izločitev Žalikove in Masleše

Minuli ponedeljek je Janšev zagovornik Franci Matoz na sodišče vložil zahtevo za izločitev sodnice Vesne Žalik, prav tako predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. Na sodišču pojasnjujejo, da zahtevo za izločitev Masleše preučujejo, »od odločitve o njej pa bo odvisen tudi nadaljnji potek odločanja o zahtevah za izločitve vrhovnih sodnikov Marka Šorlija in Barbare Zobec«, ki jih je nedavno podalo državno tožilstvo. Zakon o kazenskem postopku predvideva, da v primeru zahteve za izločitev predsednika vrhovnega sodišča o izločitvi odloča občna seja tega sodišča.

Odvetnik Franci Matoz je še pred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki nosijo velik madež nelegitimnosti, na novinarski konferenci znova opozoril na nesprejemljivo zavlačevanje postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti Janeza Janše v zadevi Patria. »Sodnica poročevalka Vesna Žalik navaja, da je zadeva kompleksna in jo je treba preučiti, a po mnenju mnogih pravnih strokovnjakov je jasno, da se odločitev lahko izreče v enem dnevu,« je bil jasen Matoz.

Za letošnje predčasne volitve v državni zbor je značilna nizka udeležba. Na volišča ni odšlo 49 odstotkov volivcev, glasovi so se od SD in Pozitivne Slovenije prelili h komaj ustanovljeni novi Stranki Mira Cerarja, SDS je v danih razmerah dosegla soliden izid.

Po za zdaj še neuradnih izidih je v nedeljo volilo 875.728 volivcev od 1.713.065, ki so imeli pravico glasovati. Udeležba je bila torej 51,12-odstotna. Veljavnih je bilo 861.918 glasovnic, neveljavnih pa 11.360 oziroma 1,3 odstotka vseh.

Poniknili DL in PS

V Sloveniji imamo osem volilnih enot. Najvišja udeležba je bila v enoti Ljubljana Center (55,84-odstotna), najnižja pa v enoti Ptuj, kjer je volilo samo 45,85 odstotka vseh volivcev, ki so imeli pravico glasovanja. Kot je znano, je po prvih neuradnih izidih zmagala Stranka Mira Cerarja (SMC) s 34,61 odstotka glasov, druga je bila Slovenska demokratska stranka (SDS) z 20,67 odstotka glasov, tretja DeSUS z 10,21 odstotka, četrta Združena levica s 5,97 odstotka, peti so bili Socialni demokrati (SD) s 5,95, šesta Nova Slovenija (NSi) s 5,55 odstotka in sedmo Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB) s 4,34 odstotka glasov. Slovenska ljudska stranka (SLS) po doslej znanih podatkih ni zbrala dovolj glasov za vstop v parlament. Prav tako se v parlament ni uspelo uvrstiti Pozitivni Sloveniji (PS) pod vodstvom Zorana Jankovića, poniknila je tudi stranka Državljanska lista (DL), ki je nastala tik pred volitvami leta 2011 in jo je vodil Gregor Virant, nato pa Bojan Starman.

SDS prejela 179 tisoč glasov

Podatki o številu glasov, ki so jih volivci namenili posameznim političnim strankam, kažejo, da je SMC prejela 299.041 glasov, SDS jih je prejela 178.656, DeSUS 88.417, Združena levica 51.576, SD 51.487, NSi 47.865 in ZaAB 37.484 glasov. To pomeni, da bo imela SMC v parlamentu 36 poslancev, SDS 21, DeSUS 10, Združena levica 6, SD prav tako 6, NSi 6 in ZaAB 4 poslance.

Za nami so druge zaporedne predčasne volitve, za katere se zdi, da so v marsičem repriza tistih iz decembra 2011, saj je tudi tokrat zmagala komaj ustanovljena stranka. Takrat je bila to Pozitivna Slovenija, sedaj pa Stranka Mira Cerarja.

Pravzaprav je bil rezultat takšen, kot so ga vseskozi napovedovale javnomnenjske raziskave, v katerih je »modra« SMC praktično vseskozi vodila. V novi sestavi državnega zbora bo tako sedem strank, od tega tri nove (SMC, Združena levica in Zavezništvo Alenke Bratušek). Iz parlamenta pa so izpadle SLS, DL in Pozitivna Slovenija (oz. njen preostanek). Zunaj parlamenta je ostala tudi stranka Verjamem, katere predsednik Igor Šoltes je bil nedavno izvoljen za evropskega poslanca. Tako je nastala zanimiva situacija, saj sta v Evropskem parlamentu kar dva predsednika slovenskih zunajparlamentarnih strank (poleg Šoltesa še predsednik SLS Franc Bogovič).

Zbogom, SLS!

Ne glede na to, da je bil rezultat tako rekoč šokanten za večji del politične scene, lahko te volitve delno primerjamo s tistimi iz leta 2000, ko je LDS z velikim naskokom prišla do dobrih 36 odstotkov glasov, medtem ko jih je SDS dosegla nekaj manj kot 16 in nekako obdržala volilno bazo iz leta 1996. Takrat je pravo katastrofo doživela združena SLS+SKD, ki je bila v zadnjih mesecih pred volitvami najmočnejša stranka v parlamentu (po združitvi poslanskih skupin SKD in »stare« SLS), vendar je po tistem, ko so njeni poslanci podprli Potrčev predlog za spremembo ustave na področju volilnega sistema, prišlo do razkola in ustanovljena je bila NSi, tedaj pod vodstvom dotedanjega podpredsednika SLS+SKD Andreja Bajuka. Prav slednja je na volitvah leta 2000 na neki način ublažila katastrofo desnosredinskega tabora, saj sta tako NSi kot SLS+SKD (kasneje se je otresla nominalne dediščine krščanskih demokratov) skupaj vendarle dosegli okoli 18 odstotkov, če prištejemo še SDS, pa se je rezultat približal spodobnim 35 odstotkom, kar je bil v tedanjih razmerah (medijsko napadana Bajukova vlada, ustanovitev prve stranke »novih obrazov«, to je Stranke mladih Slovenije, spori na desni sredini itd.) dokaj soliden rezultat. Kljub temu pa ne smemo prezreti, da sta NSi in SLS v kasnejših letih nazadovali. NSi je iz parlamenta izpadla leta 2008 in se nato vanj vrnila, sedaj pa se je isto zgodilo še SLS, ki je obstala le malo pod »magično mejo« štirih odstotkov, kolikor znaša prag za vstop v parlament. Za nekatere nenavadno glede na to, da je bil njen predsednik Franc Bogovič še nedavno izvoljen za evropskega poslanca, sicer na skupni listi NSi-SLS, vendar predvsem tako, da je kot zadnji na listi aktivno lobiral med volivci SLS za preferenčne glasove, kar ni bilo v skladu z dogovorom z NSi. A očitno Bogoviča tokrat ni pokopala samo Cerarjeva »alternativa«, pač pa tudi dejstvo, da se je povsem po nepotrebnem tik pred volitvami spravil na cerkveni vrh, ker je slednji po njegovo podprl predvsem Janševo SDS. No, resnici na ljubo je predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan na tiskovni konferenci pred volitvami govoril predvsem o zadevi Patria in Janševem zaporu, ne pa o »uradni« podpori slovenske Cerkve Janševi SDS. Je pa Glavan glede morebitne podpore katoličanov SMC izražal predvsem lastno mnenje, češ da sam ni prepričan, da je to najboljša opcija za katoličane. Kakorkoli že, pomanjkanje karizme pri Bogoviču in njegove povezave z nekdanjim udbovskim šefom Silvom Gorencem so očitno vplivali na slab odziv volilnega telesa SLS. Vendar za zdaj v SLS še ne razmišljajo o kadrovskih ukrepih, več naj bi bilo znanega po jesenskih lokalnih volitvah, na katerih je SLS tradicionalno močna.

Kulturni dom v Podpeči je 3. julija postal prizorišče 2. dogodka Kulturnega foruma SDS. Okrogla miza o slovenski glasbi je osvetlila številne probleme slovenske zabavne glasbe, glasbenikov in kantavtorjev. Razvila se je živahna razprava.

Gostje okrogle mize o slovenski zabavni glasbi z naslovom Slovenska avtorska glasba na prepihu so bili pevec, skladatelj in pesnik Gal Gjurin, avtor uspešnic skupine Big Foot Mama Miha Guštin Gušti, ki je kasneje stopil na samostojno glasbeno pot, bobnar skupine Big Foot Mama Jože Habula in poslanka v državnem zboru Alenka Jeraj, predsednica Strokovnega sveta SDS za kulturo. Okroglo mizo je povezoval predsednik kulturnega foruma pri SDS Matjaž Lulik, ki je razpravo odprl z besedami, da je največja težava, s katero se soočajo avtorji slovenske glasbe, ta, da slovenski radijski in televizijski distributerji ne namenjajo dovolj terminov za slovensko glasbeno sceno in predvajanje njihovih produktov ali skladb. Navzoči so med pogovorom ugotovili, da so s tem oškodovani tako avtorji kot poslušalci, prvi zato, ker njihove glasbe poslušalci nimajo kje slišati, je ne poznajo in posledično tudi ne kupujejo glasbenih produktov, drugi pa zato, ker ostajajo v danes razširjenem absurdnem prepričanju, da je slovenske glasbe malo oziroma da je slaba. Mladi glasbeniki se v Sloveniji danes zelo težko uveljavijo iz različnih razlogov. Kot enega od njih so v razpravi omenili pomanjkanje »placov«, tj. krajev, kjer bi lahko nastopali v živo in se tako kalili. Predstavnika skupine Big Foot Mama sta prepričana, da imajo mladi manj motivacije kot nekoč oni oz. da na glasbo gledajo preveč zmaterializirano v smislu »kaj bom pa imel od tega«. Gal Gjurin, drugi gost okrogle mize, je bil nekoliko drugačnega mnenja. Problem vidi predvsem v tem, da ni regijskega razvoja na področju zabavne glasbe. »Ministrstvo za kulturo nima nobene strategije glede tega, tudi raziskav na to temo ni. To problematiko bi bilo treba začeti reševati sistemsko. Ubrati bi bilo treba ustrezno regijsko politiko glede zabavne glasbe. Kljub temu bi minilo pet ali celo deset let, preden bi se videli rezultati,« je prepričan Gjurin.

Vznemirljiv triler, posnet po romanu Joeja R. Lansdala, prikazuje zgodbo Richarda Dana, obrtnika iz Teksasa, ki v svoji hiši ponoči ustreli neoboroženega vsiljivca.

Film pripoveduje o Richardu Danu, majhnem obrtniku iz vzhodnega Teksasa, ki v samoobrambi ubije človeka. Kmalu spozna robatega Bena Russla, nekdanjega kaznjenca in očeta ustreljenega vlomilca, ki je obseden z željo po maščevanju sinove smrti. Skorumpiranost malega mesta in paranoja spremenita ta dva zaprisežena sovražnika v malo verjetna zaveznika. Pri iskanju resnice jima pomagata Danova odločna žena in podeželski detektiv iz Houstona. Skupaj odkrijejo veliko skrivnost, temačnejšo in nevarnejšo, kot so si kadar koli lahko predstavljali.

O snemanju

Ko je Jim Mickle pred leti na dušek prebral Lansdalov roman Mraz v juliju, si je po njem želel posneti film. Toda pri tem je naletel na težave. V knjigi je videl prvine, ki jih je želel videti tudi na velikem platnu, to pa zaradi same narave pripovedovanja ni bilo tako lahko. Z Nickom Damicijem, tudi igralcem, sta morala ohraniti ritem in razgibano podajanje zgodbe. Druga težava je bila pridobitev ustreznih finančnih sredstev. Da je roman spravil na filmski trak, je potreboval kar nekaj let. Mickle je imel srečo tudi pri izbiri filmskih igralcev. V glavni vlogi si je želel videti Michaela C. Halla, ki je takrat igral v zdaj že kultni nadaljevanki Dexter. Ta je, ko je prebral scenarij, zanimivo vlogo takoj sprejel. Mickle je imel sprva pomisleke, saj je lik družinskega Richarda Dana popolnoma drugačen od psihopatskega in morilskega Morgana Dextra, a ga je Hall prepričal s svojo delavnostjo in nezahtevnostjo. Pozneje sta se mu pridružila še Shepard in Johnson, oba navdušena nad zanimivo zgodbo in nepredvidljivimi zapleti.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)