Propadli reformist z nasmeškom

Minuli teden je v 88. letu starosti umrl zadnji jugoslovanski premier Ante Marković, ki je v času razpadanja Jugoslavije močno zaznamoval tedanji jugoslovanski politični prostor. Po razpadu Jugoslavije se v javnosti ni več pojavljal.

 

Marković vsaj med Slovenci zagotovo velja za kontroverzno osebnost, saj naj bi bil prav on omogočil oborožen poseg JLA proti Sloveniji. Čeprav je v začetku svojega mandata dajal vtis, da bi Jugoslavija lahko gospodarsko zaživela, je sanje o reformah spodnesla Miloševićeva »koalicija« v jugoslovanskem političnem vrhu.

 

Z dinarji v roki

Ante Marković, po narodnosti Hrvat, se je rodil 25. novembra 1924 v Konjicu v Bosni in Hercegovini. Študiral je elektrotehniko na zagrebški tehniški fakulteti in diplomiral pri tridesetih letih. Njegov politični vzpon se je začel v osemdesetih letih, ko je 1986 postal predsednik predsedstva tedanje Socialistične republike Hrvaške. Na tej funkciji je nasledil Erno Derosi Bjelajac, dve leti kasneje pa ga je na tej funkciji nasledil Ivo Latin, ki je bil še zadnji hrvaški »socialistični« predsednik, preden je oblast prevzel Franjo Tuđman. Že januarja leta 1989 je bil izvoljen za predsednika zveznega izvršnega sveta, potem ko je odstopil njegov predhodnik Branko Mikulić, bosansko-hercegovski politik, zaradi kritik, da njegova vlada ni sposobna rešiti države iz hude gospodarske krize (mimogrede, njegov odstop so že nekaj mesecev prej terjali jugoslovanski, predvsem pa slovenski železničarji). Dejansko oblast pa je prevzel dva meseca kasneje. Približno v istem času so bile v Sloveniji neposredne volitve slovenskega člana predsedstva SFRJ, na katerih je zmagal dr. Janez Drnovšek, ki je 15. maja istega leta prevzel enoletni mandat predsednika predsedstva SFRJ. Videti je, da je imel Marković kot reformist največjega političnega zaveznika prav v Drnovšku, saj je ta v svojih programskih izhodiščih izražal podporo gospodarskim reformam ter usmeritvi Jugoslavije k tržnemu gospodarstvu in zahodnoevropskim integracijam, omenil pa je tudi konvertibilni dinar, ki je kasneje postal Markovićev zaščitni znak. Marković je decembra leta 1989 predstavil ambiciozen gospodarski program, ki je bil usmerjen predvsem v brzdanje inflacije. Ob tem je izvedel denominacijo ponorelega dinarja, ki je v roku nekaj let pridobil ogromno ničel. Dinar je izgubil štiri ničle, zaradi česar se je v javno rabo znova vrnila tudi »para« kot stoti del dinarja, razmerje do nemške marke pa je bilo fiksno 1:7 Sedem dinarjev torej za eno marko. Seveda je bilo treba za to tudi izdati nove dinarske bankovce, t. i. »markovičke« z novim imidžem jugoslovanskega dinarja. Mednarodne finančne ustanove so z odprtimi rokami podprle njegov program, politiki iz Zahodne Evrope in ZDA pa so verjeli, da lahko Marković reši razpadajočo Jugoslavijo.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)