Propadli reformist z nasmeškom

Minuli teden je v 88. letu starosti umrl zadnji jugoslovanski premier Ante Marković, ki je v času razpadanja Jugoslavije močno zaznamoval tedanji jugoslovanski politični prostor. Po razpadu Jugoslavije se v javnosti ni več pojavljal.

 

Marković vsaj med Slovenci zagotovo velja za kontroverzno osebnost, saj naj bi bil prav on omogočil oborožen poseg JLA proti Sloveniji. Čeprav je v začetku svojega mandata dajal vtis, da bi Jugoslavija lahko gospodarsko zaživela, je sanje o reformah spodnesla Miloševićeva »koalicija« v jugoslovanskem političnem vrhu.

 

Z dinarji v roki

Ante Marković, po narodnosti Hrvat, se je rodil 25. novembra 1924 v Konjicu v Bosni in Hercegovini. Študiral je elektrotehniko na zagrebški tehniški fakulteti in diplomiral pri tridesetih letih. Njegov politični vzpon se je začel v osemdesetih letih, ko je 1986 postal predsednik predsedstva tedanje Socialistične republike Hrvaške. Na tej funkciji je nasledil Erno Derosi Bjelajac, dve leti kasneje pa ga je na tej funkciji nasledil Ivo Latin, ki je bil še zadnji hrvaški »socialistični« predsednik, preden je oblast prevzel Franjo Tuđman. Že januarja leta 1989 je bil izvoljen za predsednika zveznega izvršnega sveta, potem ko je odstopil njegov predhodnik Branko Mikulić, bosansko-hercegovski politik, zaradi kritik, da njegova vlada ni sposobna rešiti države iz hude gospodarske krize (mimogrede, njegov odstop so že nekaj mesecev prej terjali jugoslovanski, predvsem pa slovenski železničarji). Dejansko oblast pa je prevzel dva meseca kasneje. Približno v istem času so bile v Sloveniji neposredne volitve slovenskega člana predsedstva SFRJ, na katerih je zmagal dr. Janez Drnovšek, ki je 15. maja istega leta prevzel enoletni mandat predsednika predsedstva SFRJ. Videti je, da je imel Marković kot reformist največjega političnega zaveznika prav v Drnovšku, saj je ta v svojih programskih izhodiščih izražal podporo gospodarskim reformam ter usmeritvi Jugoslavije k tržnemu gospodarstvu in zahodnoevropskim integracijam, omenil pa je tudi konvertibilni dinar, ki je kasneje postal Markovićev zaščitni znak. Marković je decembra leta 1989 predstavil ambiciozen gospodarski program, ki je bil usmerjen predvsem v brzdanje inflacije. Ob tem je izvedel denominacijo ponorelega dinarja, ki je v roku nekaj let pridobil ogromno ničel. Dinar je izgubil štiri ničle, zaradi česar se je v javno rabo znova vrnila tudi »para« kot stoti del dinarja, razmerje do nemške marke pa je bilo fiksno 1:7 Sedem dinarjev torej za eno marko. Seveda je bilo treba za to tudi izdati nove dinarske bankovce, t. i. »markovičke« z novim imidžem jugoslovanskega dinarja. Mednarodne finančne ustanove so z odprtimi rokami podprle njegov program, politiki iz Zahodne Evrope in ZDA pa so verjeli, da lahko Marković reši razpadajočo Jugoslavijo.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnji komentarji

Za pravico in resnico

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4450821..jpg

Vsak dan poteka pred vrhovnim sodiščem na Tavčarjevi 9 v Ljubljani protestni shod v podporo edinemu političnemu zaporniku sredi demokratične Evrope Janezu Janši. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4507352..jpg

Prvak največje opozicijske stranke Janez Janša je po krivici zaprt, s čimer so mu sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavlačevanje predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše je preseglo vse razumne meje. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3565673..jpg

Vse, ki vam ni vseeno, Odbor 2014 vabi in poziva, da se jim vsak dan ob 17.00 pridružite v čim večjem številu, ko bodo pred vrhovnim sodiščem prižigali svečke, luči upanja, svobode in pravice. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5578864..jpg

Član kolegija Odbora 2014 Aleš Primc opozarja medije: »Odgovorni uredniki in vodstvo RTV- verjamemo, da ste nas opazili in da se bo to poznalo pri vašem poročanju.« (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5867245..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4163406..jpg

»Junak slovenske osamosvojitve Janez Janša, ki je bil v času vojne za Slovenijo obrambni minister, je že drugi mesec v zaporu brez dokazov! Na podlagi politično montirane 'indične' sodbe,« je opozoril urednik Demokracije Metod Berlec. (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8730327..jpg

»Na podlagi iste sodbe je v zaporu tudi Anton Krkovič, ki je skupaj z Janšo ustanavljal Slovensko vojsko in bil poveljnik specialne brigade v času vojne za Slovenijo,« je še dodal Berlec (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8820408..jpg

Berlec je še opozoril zbrane, da »na drugi strani slovensko postkomunistično sodstvo izdaja oprostilne sodbe nekdanjim oficirjem agresorske jugoslovanske armade« Sramotno! (foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1682139..jpg

Aleš Primc v imenu Odbora 2014 poziva »vse ljudi, ki so bili žrtve slovenskega pravosodja, jim posredujejo svoje primere, saj je debata o slovenskem pravosodju nujna«. (foto: Matic Štojs)