Propadli reformist z nasmeškom

Minuli teden je v 88. letu starosti umrl zadnji jugoslovanski premier Ante Marković, ki je v času razpadanja Jugoslavije močno zaznamoval tedanji jugoslovanski politični prostor. Po razpadu Jugoslavije se v javnosti ni več pojavljal.

 

Marković vsaj med Slovenci zagotovo velja za kontroverzno osebnost, saj naj bi bil prav on omogočil oborožen poseg JLA proti Sloveniji. Čeprav je v začetku svojega mandata dajal vtis, da bi Jugoslavija lahko gospodarsko zaživela, je sanje o reformah spodnesla Miloševićeva »koalicija« v jugoslovanskem političnem vrhu.

 

Z dinarji v roki

Ante Marković, po narodnosti Hrvat, se je rodil 25. novembra 1924 v Konjicu v Bosni in Hercegovini. Študiral je elektrotehniko na zagrebški tehniški fakulteti in diplomiral pri tridesetih letih. Njegov politični vzpon se je začel v osemdesetih letih, ko je 1986 postal predsednik predsedstva tedanje Socialistične republike Hrvaške. Na tej funkciji je nasledil Erno Derosi Bjelajac, dve leti kasneje pa ga je na tej funkciji nasledil Ivo Latin, ki je bil še zadnji hrvaški »socialistični« predsednik, preden je oblast prevzel Franjo Tuđman. Že januarja leta 1989 je bil izvoljen za predsednika zveznega izvršnega sveta, potem ko je odstopil njegov predhodnik Branko Mikulić, bosansko-hercegovski politik, zaradi kritik, da njegova vlada ni sposobna rešiti države iz hude gospodarske krize (mimogrede, njegov odstop so že nekaj mesecev prej terjali jugoslovanski, predvsem pa slovenski železničarji). Dejansko oblast pa je prevzel dva meseca kasneje. Približno v istem času so bile v Sloveniji neposredne volitve slovenskega člana predsedstva SFRJ, na katerih je zmagal dr. Janez Drnovšek, ki je 15. maja istega leta prevzel enoletni mandat predsednika predsedstva SFRJ. Videti je, da je imel Marković kot reformist največjega političnega zaveznika prav v Drnovšku, saj je ta v svojih programskih izhodiščih izražal podporo gospodarskim reformam ter usmeritvi Jugoslavije k tržnemu gospodarstvu in zahodnoevropskim integracijam, omenil pa je tudi konvertibilni dinar, ki je kasneje postal Markovićev zaščitni znak. Marković je decembra leta 1989 predstavil ambiciozen gospodarski program, ki je bil usmerjen predvsem v brzdanje inflacije. Ob tem je izvedel denominacijo ponorelega dinarja, ki je v roku nekaj let pridobil ogromno ničel. Dinar je izgubil štiri ničle, zaradi česar se je v javno rabo znova vrnila tudi »para« kot stoti del dinarja, razmerje do nemške marke pa je bilo fiksno 1:7 Sedem dinarjev torej za eno marko. Seveda je bilo treba za to tudi izdati nove dinarske bankovce, t. i. »markovičke« z novim imidžem jugoslovanskega dinarja. Mednarodne finančne ustanove so z odprtimi rokami podprle njegov program, politiki iz Zahodne Evrope in ZDA pa so verjeli, da lahko Marković reši razpadajočo Jugoslavijo.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji ali v elektronski izdaji v aplikaciji Trafika na tabličnih računalnikih.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Janeza Janšo po petindvajsetih letih v zapor spet spravil Milan Kučan?

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)