Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Sluh je dragocen in ni samoumeven

Nekoč je veljalo, da sta naglušnost in gluhost težavi predvsem starejših ljudi, toda danes živimo v času, ko so naša ušesa skoraj nenehno, tudi ponoči, obremenjena s hrupom. Največkrat naša ušesa obremenjujeta glasba in hrup prometa.

Po podatkih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ima v Sloveniji med sedem in osem odstotkov ljudi okvare sluha, 50.000 do 60.000 ljudi pa uporablja slušne aparate, od dva tisoč rojenih otrok je eden naglušen, več pa si okvaro sluha »pridobi«. Strokovnjaki zato opozarjajo, da težave s sluhom ne zadevajo samo starejšega prebivalstva, temveč je tveganje za njihov nastanek čedalje večje tudi med mladimi. Med vzroki za to je poslušanje glasne glasbe s prenosnimi predvajalniki glasbe in slušalkami, dovoljena raven zvoka pa je lahko zelo presežena tudi na javnih prireditvah in v nočnih klubih. Delež naglušnih se med slovenskimi mladostniki povečuje, ugotavljajo študije. Po rezultatih pilotne študije o navadah mladostnikov pri poslušanju glasbe, ki jo je izvedel IVZ, v Sloveniji približno 18 odstotkov od skupno 420 srednješolcev iz raziskave uporablja prenosne predvajalnike zelo pogosto, glasbo pa poslušajo pri najvišjih možnih nastavitvah. »Če bodo pri takem načinu vedenja vztrajali še nekaj let, je verjetnost, da bo pri njih prišlo do trajnih poškodb sluha, povečana. To še posebej velja za bolj občutljive posameznike,« je povedala Sonja Jeram z Inštituta za varovanje zdravja RS. Mladi bi se morali zavedati, da z izgubo sluha zaradi izpostavljenosti hrupu oziroma preglasni glasbi ne bodo samo slabše slišali, pač pa bodo zvoki tudi popačeni, ker se poškodbe sluha ne pojavijo v celotnem frekvenčnem območju sluha enakomerno. »Zaradi previdnosti svetujemo, da so vsi, ki pogosto in radi glasbo poslušajo naglas, pozorni na šumenje v ušesih in začasen premik praga občutljivosti ter po takem dogodku poskrbijo za daljše obdobje tišine. Možno je, da so taki posamezniki še posebej občutljivi in se bodo pri njih okvare sluha pojavile prej kot pri večini ostalih. Priporočamo tudi, da take osebe uporabljajo zaščito za sluh, če se hrupu ne morejo izogniti,« je v povzetku študije zapisala Sonja Jeram iz IVZ.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji