Prehlad vzemimo resno

Kdor je prehlajen, s kihanjem in kašljanjem ter z rokovanjem hitro prenaša viruse naokoli in lahko okuži tudi druge. V povprečju se ljudje prehladimo od trikrat do šestkrat na leto.

Prehladi so najpogostejši pozimi, saj večino časa preživimo v toplih in zaprtih prostorih, kjer se zadržuje več ljudi in zato prihaja do pogostejših stikov. Ker prehlad povzročajo številni različni virusi, človek ne more razviti odpornosti proti njemu. Zaradi prehlada je več odsotnosti z dela in od pouka kot zaradi vseh drugih bolezni skupaj. Odrasli v povprečju zbolijo 2- do 4-krat na leto, otroci pa 6- do 8-krat. Zavedati se moramo, da tudi pri prehladu lahko pride do zapletov, npr. do vnetja srednjega ušesa (največkrat pri otrocih) in obnosnih votlin (sinuzitisa) ter do okužb spodnjih dihal, med katerimi je najpogostejša in najnevarnejša pljučnica.

Prenašanje virusov
Prehladni simptomi nastanejo kot odgovor telesa na okužbo z virusi. Ko virus napade nosne celice, se aktivirajo posredniki vnetja (mediatorji), ki so sestavni del imunskega sistema in telo pomagajo zaščititi pred okužbami. Povzročajo razširitev krvnih žil in povečano izločanje sluzi v nosu, kar pripomore k večjemu izcedku. Aktivirajo tudi reflekse za kihanje in kašljanje. Posredniki vnetja pri prehladu so histamin, kinini, interlevkini in prostaglandini.
Prehlad povzroča več kot 200 virusov različnih vrst. Najpomembnejša skupina so rinovirusi, ki naj bi povzročili 30 do 50 odstotkov prehladnih obolenj. Prehlad običajno prinesejo otroci, potem pa družinski člani zbolevajo na 2 do 5 dni. Viruse, ki povzročajo prehlad, najpogosteje z rokami prenesemo na nosno sluznico ali na očesno veznico in tako povzročimo obolenje. Na predmetih, npr. na svinčnikih, knjigah ali kavnih skodelicah, virusi preživijo celo nekaj ur. Osebe, ki so prebolele prehlad, izločajo viruse različno dolgo, in sicer od 4 dni do 3 tedne, pri tem pa je treba opozoriti, da jih otroci izločajo dlje kot odrasli.

Preprečimo prehlad
Telo pred mikrobi ščitijo predvsem koža in sluznice, saj preprečujejo, da bi vdirali v telo. Nekaterim mikrobom pa to vseeno uspe in tako lahko povzročijo različne okužbe. Zato je telo razvilo imunski sistem, ki z zapletenim delovanjem neprestano prepoznava najrazličnejše tujke in se bojuje proti njim. Prehlada se bomo uspešno ubranili le, če bomo ustrezno okrepili obrambne sposobnosti svojega telesa, zato je pomembno, da poskrbimo za uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali, in jo razporedimo v 5 obrokov. Pomembna je tudi redna telesna vadba in gibanje na svežem zraku, saj s tem tudi pozimi utrjujemo svoje telo.     Izogibati se moramo čezmernemu pitju alkohola, kave in kajenju ter javnih, zaprtih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi. Dihati moramo skozi nos, ki je odličen filter za viruse, poleg tega pa pomaga ogreti zrak.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Pasica

Anketa

Ali podpirate sprejem rebalansa državnega proračuna in z njim povezanega interventnega zakona o uravnoteženju javnih financ?

Pasica
Pasica

Protesti

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3558761.JPG

Medtem ko je večina ljudi v državi delala, saj se zavedajo resnosti položaja, so (rdeče) tovarišice stavkale … (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3597382.JPG

Ga je na protest morda poslal zadnji šef partije? »Avanti popolo, bandera rossa!« Demagogi vseh dežel, zdržite še! (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7889073.JPG

Nekateri so se vrnili v čase, ko so bili prvošolci. Nosili so rumene rutice. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1359494.JPG

Glavno besedo je seveda imela »bratovščina svizcev«, ki pa množici ni privoščila pečenih štrukljev …(Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4957915.JPG

Množica protestnikov se je najprej zbrala pred zgradbo vlade, kjer so še pred nedavnim lomastili neznani vandali. So se slednji vrnili na kraj zločina? (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3420156.JPG

Videti je bilo kot na veliki petek, ko je nahujskana množica zahtevala, naj gre Jezus na križ … (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7052577.JPG

Tudi ta shod je imel svojega »firerja«, ki je občasno deloval kot na kakšnem koncertu metal glasbe … (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3895318.JPG

»Svizci« so trobili tudi na vuvuzele in obujali spomine na svetovno nogometno prvenstvo v Južnoafriški republiki pred dvema letoma. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8142239.JPG

Množica je svoj shod končala pred parlamentom, nato pa so jo mahnili v bližnje lokale. Gostinci so imeli polne roke dela … (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji