Sreda, 08 Maj 2013 22:06

Avtor: B.P.

Dinozavri, izumrli vretenčarji, so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let. Čeprav so izginili že pred 65 milijoni let, pa zanimanje zanje še ni pojenjalo. Nazadnje so na Kitajskem odkrili najstarejše primerke fosilov zarodkov dinozavrov, s katerimi bodo lahko pojasnili razvoj teh predzgodovinskih orjaških živali.

Odkar so znanstveniki v 19. stoletju odkrili prve vrste dinozavrov, so sestavljena okostja postala ena največjih atrakcij v muzejih po vsem svetu. Dinozavri so postali del popularne kulture predvsem zaradi a Jurski park in poljudnoznanstvenih knjig. Zagon je raziskovanje dobilo v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko je John Ostrom odkril Deinoniha, majhnega in smrtonosnega plenilca, ki je mogoče bil celo toplokrven in je spremenil pogled na dinozavre kot na počasne hladnokrvne plazilce. Začele so se raziskave po vsem svetu in raziskovalci so odkrili mnoge nove vrste na doslej še neraziskanih koncih sveta, kot so Južna Amerika, Madagaskar, Antarktika ... Najznamenitejše pa je postalo odkritje odlično ohranjenega pernatega dinozavra na Kitajskem, ki je okrepilo teorijo o evolucijski povezavi med dinozavri in ptiči.

Fosili zarodkov

Nedavno odkrito gnezdo v okrožju Lufeng na Kitajskem vsebuje zarodke več dinozavrov v različnih stopnjah razvoja, zato predstavlja enkratno priložnost za raziskovanje embrionalnega razvoja pri dinozavrih. Paleontolog Robert Reisz z Univerze v Torontu je skupaj s kolegi odkril fosile zarodkov vrste zavropod v gnezdu, ki je iz obdobja zgodnje jure, pred 190 do197 milijoni leti, kar pomeni, da gre za do zdaj najstarejše odkrite zarodke dinozavrov. Najdba vsebuje jajčne lupine in več kot 200 kosti. »Večina dozdajšnjih najdb izvira iz obdobja pozne krede,« je pojasnil strokovnjak za paleontologijo vretenčarjev David Evans iz Kraljevega muzeja Ontario v Torontu in dodal, da tokratno odkritje sega še sto milijonov dlje v preteklost. A strokovnjakov ne navdušuje samo starost najdbe, ampak dejstvo, da so v vzorcih kosti iz gnezda odkrili najstarejši organski material v kopenskih vretenčarjih. Gre za presenečenje, saj so fosili stegnenic zelo občutljivi in krhki, zaradi česar so bolj izpostavljeni učinkom preperevanja in podzemne vode. »To nam pove, da so lahko imeli tudi drugi fosili dinozavrov organske ostanke. Samo nismo jih pregledali na pravi način,« je prepričan Reisz.

Sreda, 24 April 2013 20:06

Avtor: Petra Janša

Zderi.se je storitev, namenjena vsem nam v trenutkih, ko nam nekaj »dvigne pokrov« ali ko »imamo vsega dovolj« in se želimo »zdreti« ali izpovedati. Tiste, ki uporabljajo Zderi.se, imajo ljudje veliko raje, pravijo odgovorni za projekt.

Ko smo jezni, pogosto naredimo ali rečemo stvari, ki so nam in okolici v škodo. Kasneje nam
je za to običajno žal. V zadnjem času je tega zaradi splošne ekonomske situacije, tempa
življenja in obremenjenosti vse več in resno ogroža tako naše zdravje kot tudi odnose z
ljudmi, ki so nam najdražji.

»Angere« ali zadaviti
Angleška beseda za jezo (anger) izhaja iz latinske besede »angere«, kar pomeni zadaviti. Jeza nas »zadavi« na več ravneh. Med vsemi čustvi je jeza večini od nas verjetno najbolj znana. Pogosto jo občutijo ljudje z nizkim samospoštovanjem, migrenami in želodčnimi razjedami, ljudje, ki so doživeli srčni infarkt, ki imajo težave zaradi zlorabe snovi, frustrirajočega dela ali medosebnih odnosov, ki so izgubili službo. Namesto da bi ljudje nadzorovali svojo jezo, jeza nadzoruje njih. Čeprav jeza ni edini vzrok za omenjene težave, pa to, da je večina teh ljudi zelo pogosto jezna, kaže, da je vendarle eden od zelo pomembnih dejavnikov.

Jeza povzroča bolezni
Preveč jeze zastruplja in povzroča bolezni vseh vrst. Na telesni ravni se kaže kot povišan srčni utrip, več kortizola (stresnega hormona) v krvi, povečana mišična napetost, glavobol, zmanjšana duševna zbranost in zamašene arterije. Jeza opozarja, da je nekaj prišlo med nas in želeni cilj, in kliče k akciji. Cilj je lahko nekaj tako preprostega, kot je priti domov, ko je na cesti gneča. Ko nam takrat »kreten« na cesti surovo odvzame prednost, se nas poloti sveta jeza. Čustvo jeze pogosto zamenjujemo z dejanji, ki jih izvedemo, ko smo jezni.