Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Tujina

Trinajst let po zrušenju znamenitega Svetovnega trgovinskega centra bodo slavnostno odprli novega. Namesto znamenitih dvojčkov bo tokrat rezala nebo ena sama velika stolpnica, visoka 1.776 čevljev oziroma 541 metrov.

V New Yorku je bilo 30. aprila vse nared za manjšo slovesnost ob začetku dograjevanja 124,4 metra visoke konice na vrhu stolpnice Svetovnega trgovinskega centra 1 (WTC 1), vendar jo je prirediteljem zagodlo deževno vreme z močnim vetrom in zadeva je bila preložena. WTC 1, ki je zrasel na ruševinah dvojčkov WTC, uničenih v terorističnih napadih 11. septembra 2001, je že sedaj najvišja stolpnica v New Yorku in druga najvišja na ameriški celini, za stolpom Willis v Chicagu, ki z vsemi pritiklinami na vrhu meri 527 metrov, brez konice oziroma antene pa 442,3 metra. WTC 1 bo meril skupaj 1.776 čevljev oziroma 541,3 metra, brez konice oziroma antene pa 417 metrov. Višina s konico je bila izbrana simbolično, saj gre za datum osamosvojitve ZDA. Za novo najvišjo stolpnico v New Yorku so si najprej zamislili ime Stolp svobode, vendar se je pod upravo župana Michaela Bloomberga to zveneče ime počasi umaknilo bolj nevtralnemu in poslovnemu imenu WTC 1. Stolpnica bo uradno odprta leta 2014, konica na vrhu pa bo oddajna antena za televizijo in radio. Podobno funkcijo sta opravljala tudi dvojčka WTC. Prepiri o tem, kaj je najvišje, bodo sicer še potekali, saj nekateri strokovnjaki želijo upoštevati le višino zgradbe brez pritiklin, kot so antene, drugi pa z njimi. V skladu z ameriško, še bolj pa z newyorško tradicijo si bo torej lahko več zgradb lastilo naziva »največji«, »najboljši«, vendar le v ZDA, saj jih na svetovni ravni že presegajo Arabci. Obnova območja newyorškega Svetovnega trgovinskega centra (WTC), uničenega v terorističnih napadih 11. septembra 2001, bo predvidoma končana leta 2014, na 13. obletnico dogodka torej, v katerem je bilo ubitih 2.752 ljudi.

Od ideje do gradnje
Ideja za graditev nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku se je porodila že davnega leta 1943. Glede na to, da je prav tedaj potekala druga svetovna vojna, so iz razumljivih razlogov idejo za nekaj časa opustili. Leta 1949 je spet zaškripalo, kajti mesto New York se je v svojem razvojnem načrtu osredotočilo na srednji del Manhattna, medtem ko je bil prostor za stavbo Svetovnega trgovinskega centra lociran na spodnjem delu mestnega predela.
Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Severna Koreja v zadnjih mesecih razburja svetovno javnost z rožljanjem z orožjem. Že dolga leta se namreč Severni Korejci trudijo, da bi razvili jedrsko orožje in tudi primerno nosilno raketo, na katero bi ga namestili.


Država je že desetletja pod medijsko blokado in močno državno vodeno propagando, zato so kakršnekoli informacije iz Koreje zelo dvomljive. Ta so na primer pred tremi leti, ob svetovnem prvenstvu v nogometu v Južnoafriški republiki, ki se ga je udeležila tudi Severna Koreja, korejske oblasti za domačo rabo, se pravi za svoje državljane, zmontirale posnetek, na katerem je Severna Koreja premagala Brazilijo in postala svetovni nogometni prvak. Severni Korejci tako dejansko nimajo več stika z realnostjo, veliko vprašanje pa je, ali ima v absolutno totalitarnem sistemu s popolno informacijsko blokado in načrtno propagando stik z realnostjo vodilni partijsko-vojaški aparat, ki pomaga družini Kim pri vodenju države. Bojimo se, da ima prav tako oprane glave kot navadni državljani. Vse se zdi, da so Severni Korejci, vključno z mladim vodjem Kim Jong Unom, ki je tretja generacija družine Kim na oblasti, prepričani, da je njihova država prvorazredna vojaška velesila. Zdi se, da so prepričani, da lahko diktirajo svoje pogoje in celo, da bi lahko uspešno vojaško parirali drugim velesilam.
Koreja je sicer na papirju vojaško precej močna. Stalno ima pod orožjem okoli dva milijona vojakov (in še skoraj dvesto tisoč polvojaških formacij, se pravi enot državne vanosti) ter skoraj devet milijonov rezervistov. Koreja ima poleg tega precejšnje zaloge konvencionalnega orožja: tankov, topništva, lahkih pomorskih in letaskih enot. Vse to pa plačuje z izredno nizkim standardom velika večina prebivalstva. Lakota v državi je stalnica, blago široke potrošnje se omejuje na najnujnejše in še tu komajda pokriva eksistenčni minimum. Vojska in upravni aparat živita nekaj bolje kot navadni državljani, vsaj lakote ne poznata in nekaj preprostega luksuza si lahko privoščita. Z izjemo vladajoče družine in najvišjega vrha, ki ima dostop tudi do uvoženih dobrin, živi torej vsa država v bedi. Večina proizvodnje, ki temelji na skorajda na suženjskem delu prebivalstva, gre za vzdrževanje vojaško-birokratskega aparata. Njegova velikost pa temelji na tem, da je Severna Koreja pravzaprav država v večnem vojnem stanju. S  svojo južno sosedo je tako podpisala premirje, ne pa tudi miru.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Ameriška tajna služba Us Secret Service je znana po varovanju ameriških predsednikov. Sprva sicer ni bila ustanovljena za to nalogo, ironično pa je, da jo je ustanovil Lincoln, in to celo na dan svojega umora.


Ameriški predsednik Barack Obama se je odločil, da na vrh tajne službe prvič v zgodovini postavi žensko. To je 53-letna veteranka agencije Julia Pierson, ki za prevzem položaja direktorice ne potrebuje senatne potrditve.

US Secret Service
Verjetno je najbolj prestižna od varnostnih služb in agencij v Združenih državah Amerike prav US Secret Service (tajna služba), ki je znana po tem, da varuje ameriške predsednike in nekatere druge pomembne osebe, ki jim je odobreno posebno varovanje. Vendar tajna služba sploh ni nastala za varovanje predsednikov, pač pa kot služba, ki naj bi se ukvarjala s preiskovanjem ponarejenega denarja. Danes je to njena druga velika naloga. Tajna služba je nastala tik po ameriški državljanski vojni. Predsednik Abraham Lincoln je dobil poročilo državne zakladnice, da je kar tretjina ameriških bankovcev v obtoku ponarejena. Temu je bilo treba narediti konec, a ni bilo nobene zvezne službe, ki bi preiskovala takšna kazniva dejanja. Kot zvezni službi za varovanje zakona sta v tistem času obstajala le urad zveznih šerifov, ki se je ukvarjal predvsem s preganjanjem zločincev, ki so prehajali meje zveznih držav, in zvezna poštna služba, ki je varovala poštne (in predvsem denarne) pošiljke. Lincoln si je tajno službo zamislil kot zvezno službo, ki bo pokrivala predvsem gospodarske zločine: že omenjeno ponarejanje denarja pa tudi bančne rope, nezakonito kockanje, tihotapstvo, prevažanje na črno žganega alkohola čez meje posameznih zveznih držav, večje bančne in druge finančne goljufije, goljufije in poneverbe na loteriji ter podobno. Kot že ime pove, je bila to v bistvu prva tajna služba v Združenih državah, tajna pač v tem smislu, da je delovala iz zvezne prestolnice in po zveznih pravilih, kar je bilo precej drugačno od običajne prakse tedanjih varuhov zakona, ki so se večinoma opirali na moč izvoljenih šerifov oziroma šefov policije v večjih mestih in so bili tako ti organi kot njihovo delo pod nadzorom lokalne politike ter v veliki meri tudi volivcev.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Hugo Chavez je bil prvi od nove generacije levo usmerjenih populističnih politikov Južne Amerike, ki moderne levičarske ideje združujejo z idejami neodvisnosti iz 19. stoletja. Chavez je to politično usmeritev poimenoval »bolivarizem«.


V začetku marca je po dolgi bolezni umrl venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki je bil ena svetovno najbolj znanih političnih osebnosti na začetku našega stoletja. Chavez je s svojim »bolivarističnim« pristopom propagiral južnoameriško različico socializma za 21. stoletje, mednarodni prah pa je dvigoval predvsem s svojimi stalnimi kritikami Združenih držav Amerike. S političnimi akcijami mu je uspel pridobiti precej simpatij na političnem prizorišču Južne Amerike in je (v nasprotju s Castrom) našel zagovornike tudi v samih Združenih državah. Na levem krilu ameriške demokratske stranke in predvsem v radikalnih krogih levih liberalnih medijev ter hollywoodskih krogov je bil precej cenjen, tako da je »prijateljeval« z znanimi filmskimi zvezdami, kot sta na primer Danny Glover ali Sean Penn. To mu je dajalo še večjo publiciteto v ameriškem medijskem prostoru in glede na moč ameriških medijev tudi na svetovni medijski sceni. Medijska scena je bila tudi precej aktivna v slikanju pozitivne slike Chavezovega »socializma enaindvajsetega stoletja«, zamolčevala pa je njegove negativne posledice. Še več, kar počez jih je najraje pripisala zaroti velekapitala, tajnih služb ali skrajne desnice, kar pa je tako ali tako že preizkušen standard. Za napake in druge nevšečnosti je najbolj priročno okriviti nekakšne temne zarotnike. Roko na srce, Chavez je v nasprotju z mnogimi populisti, ki kar naprej krivijo razne temne sile in zarote, redko igral na ta struno. Morda tudi zato, ker je bil nekoč sam dolgoletni zarotnik in se je na zadeve dobro spoznal.

Kristus, Bolivar, Zamora, Marx


Hugo Chavez se je kot drugi od sedmih otrok rodil 28. julija 1954 v Sabaneti kot Hugo Rafael Chavez Frias. Njegova oče in mati sta bila učitelja iz nižjega srednjega razreda in sta poučevala na državnih šolah, tako da se je družina precej selila po državi. Bogati niso bili in tudi plača učitelja je bila precej skromna, tako da je bila številna družina vedno v finančnih škripcih.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji