Sreda, 03 April 2013 16:36
Avtor: Petra Janša
»Vajeni smo že, da so tisti, ki prihajajo z desnega pola, politiki, na levici pa sami strokovnjaki,« je v pogovoru dejala poslanka SDS Alenka Jeraj, ki jo skrbi, da je predsednica vlade Alenka Bratušek Jankovićeva varovanka.
Ko je bila 20. marca v DZ imenovana slovenska vlada Alenke Bratušek, je na družbenem omrežju Twitter zakrožila fotografija protesta iz časa afere Depala vas, na katerem so udeleženci držali transparent z napisom: 21. marec 1994 - dan upora proti staro-novi komunistični mafiji. Pomenljivo, bi lahko rekli, kadar sedijo vodilni ljudje v državi skupaj z razvpitim Draganom Tošićem.
Taki prizori res ne zbujajo zaupanja v pravno državo med državljankami in državljani, ki so že tako ali tako razočarani nad postopki, ki potekajo, pravega epiloga pa praktično v nobenem primeru ni. To je rakrana današnje družbe, in dokler se pravosodni organi, predvsem pa sodišča ne bodo resno lotili sprememb v lastnih vrstah, nam niti najboljša zakonodaja ne bo pomagala. Na koncu vedno odloča človek. Zame pa ni glavni problem Dragan Tošić, ampak predvsem Zoran Janković, obremenjen z mnogimi sumi, večkrat ovaden od različnih državnih institucij. Skrbi me, ker je predsednica vlade njegova varovanka in je očitno močno vplival na sestavo nove vladne ekipe. Če vsi ti delujejo podobno kot on, nas resnično lahko skrbi za prihodnost.
Bi se strinjali, da so sprejeti ukrepi Janševe vlade tako ogrozili »pošast«, kot jo je pred leti poimenoval Urban Vehovar, ki se je napajala prek tovarišijskih kreditov državnih bank, da so jih morali za vsako ceno ustaviti?
Čas gre vedno naprej, in tudi če nekaj časa stopicamo na mestu ali naredimo celo korak nazaj, pot vedno vodi samo naprej. Enkrat hitreje, drugič počasneje, ampak vrnitve ni. Nedokončane in neurejene zadeve iz preteklosti nas vedno znova prehitevajo ter terjajo odgovore in rešitve. Ne moreš vedno vsega pomesti pod preprogo, vsaj za dolgo časa ne. Česar nismo naredili v začetku samostojne Slovenije, bomo očitno morali narediti danes ali jutri. Izčrpavanje države, razmetavanje skupnega denarja in financiranje sumljivih poslov ter korupcija in prenapihnjene vrednosti pri investicijah in nakupih različne opreme se nam po dobrih 20 letih demokracije ne bi smeli več dogajati. V državi imamo nadzorne institucije, ki bi morale zlorabe preprečiti. Piko na i pa da sodstvo, ki je neučinkovito in, upam si trditi, tudi nekvalitetno. Če ne bi bilo tako, bi bili nekateri dolgoletni procesi že končani, drugi pa se ne bi končali tako, kot so se. Kot kaže, pa se tudi tu nekaj premika: poteka preiskava na Telekomu, sodni epilog je bil dosežen pri zadevi Čista lopata pa Merkur ...
Gonja proti Janezu Janši je bila tako silovita, da je celo PEN predlagal njegovo izključitev iz mednarodnega združenja.
Še ena žalostna zgodba naših »intelektualcev«. Marsikoga od njih zelo cenim in se čudim, da se ob takih dogodkih ne oglasi. Tisti, ki razumejo, za kaj gre, so vrste PEN zapustili in na glas povedali svoje mnenje. Tako je prav. Aktiven in dober državljan je tudi kritičen državljan, kadar je kritika potrebna. Sicer pa ni težko opaziti, da so mnoge institucije, organizacije in zavode prevzeli ljudje, ki so bili v prejšnjem nedemokratičnem sistemu na strani privilegirancev in nimajo čiste preteklosti. Tudi tega nismo očistili. V razvitih državah, tudi če ni bilo lustracije (prepoved, da ljudje, ki so imeli v nedemokratične sistemu pomembne funkcije, v novi državi ne morejo zasesti vodstvenih mest), takih ljudi na pomembnih položajih ne morete videti. Samo pri nas je to mogoče.
Žalostno pri vsem tem pa je, da dominantni levičarski mediji, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov medijskega prostora v državi, vneto skrbijo, da več kot dve desetletji od padca komunizma ne pride do preloma.
Spremembe delajo ljudje, ne pa zakonodaja in pravila. Ljudje, ki razumejo situacijo, imajo radi svojo državo ter so s svojim znanjem in z izkušnjami pripravljeni za državo kaj narediti, svoje moči vlagajo v spremembe. Medijski prostor je naš drugi problem. Kdaj se bo zbudilo dovolj novinarjev, ki bodo rekli: Tako se ne gremo več! Od danes smo zavezani resnici! Vse politike bomo obravnavali enako! K sreči je nekaj mladih raziskovalnih novinarjev, ki, preden objavijo zgodbo, preverijo obe plati medalje. Mnogim pa to ustreza, zato je veliko hrupa, ko se obetajo nove fakultete za medije in novinarstvo.
Prioriteta predsednice vlade Alenke Bratušek je uresničevanje njene javne obljube o kadrovskem čiščenju, kar kaže njen nedavni uradni dopis ministrom in ministricam, v katerem jih je pozvala, da pregledajo stanje po ministrstvih.
Zelo malo lahko preberemo o kadrovskih čistkah, kadrovski politiki, če pa že, so komentarji zelo prizanesljivi do nove vlade. To ne obeta kadrovanja po strokovnih merilih. Sicer pa smo že vajeni, da so tisti, ki prihajajo z desnega pola, politiki, na levici pa sami strokovnjaki. Tudi zato, ker so iz prejšnjega sistema podedovali inštitute, agencije, zavode ipd., kjer so se strokovno razvijali, zraven pa vodili pravo politiko kot civilna družba, sindikat ... podpirali leve ter kritizirali in onemogočali desne vlade.
Zakaj po vašem mnenju prav Državljanska lista opravlja nečastno delo prepričevanja javnosti o kar največji »poštenosti« in »integriteti« ekipe Alenke Bratušek?
Kot so v preteklosti izkoriščali nekatere druge stranke sredine in desnega pola, se dogaja sedaj z DL. Sami bodo morali ugotoviti, kje je njihovo mesto in kaj se od njih pričakuje, ali so s svojim ravnanjem upravičili glasove, ki so jih dobili na volitvah. To bodo pokazale že naslednje volitve. Škoda pa, da lahko ozko vodstvo zapelje stvari v popolnoma drugo smer, kot je bila načrtovana. Na ta način izigrajo voljo volivcev, ki so jim dali glas na podlagi programa in obljub, kaj bodo zagovarjali in kako bodo ravnali.