Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Pogovor

Pevec, skladatelj zabavne glasbe, mirovnik in ustanovitelj fundacije Beli golob Gianni Rijavec je vzpon med zvezde začel v skupini Big Ben v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pot je nadaljeval v devetdesetih s samostojno kariero.

Na police prihaja vaša nova zgoščenka Narodni Gianni. Prinaša stare uspešnice, ki ste jih ustvarili z Big Benom, v narodno-zabavni preobleki. Vedno več glasbenikov se podaja iz popa v »narodnozabavne vode«. Ansambel Modrijani so pravi »rokovski zvezdniki« in zdi se, da jih izvajalci popa želijo posnemati. Zakaj ste se odločili za spremembo? Gre za modni trend ali je v ozadju drug razlog?
Ne gre za modno muho. To zvrst glasbe smo igrali z ansamblom Big Ben na turnejah v Avstraliji, Kanadi, Švedski itd. Tudi na nastopih po Sloveniji smo imeli v repertoarju narodnozabavne skladbe. Po naključju sva se v lokalu srečala z Boštjanom Bonetom, članom Zidaniškega kvinteta. Beseda je nanesla na morebitno sodelovanje in nastala je pesem V meni bije slovensko srce. Danes pa je pred vrati zgoščenka »Narodni Gianni & Zidaniški kvintet«, na kateri je nekaj pop uspešnic dobilo narodnozabavno preobleko.
V sodelovanju s TV Golica ste iskali glavno igralko za videospot, za pesem Lep pozdrav, ciao Mateja. Pesem naj bi bila nastala, ker je vaša študentska simpatija odšla v Afriko s črnskim študentom. Glavno igralko ste našli, ime ji je Mateja. Kaj pa glavnega igralca?
Mateja ni bila moja simpatija, ampak sem opisal resnično zgodbo, ki se je zgodila prijatelju. Zamorec mu je pred nosom odpeljal Matejo v Afriko. Za glavno vlogo v videospotu je izbrana Mateja Jančič. Išče pa se igralec. Mateji sem naročil, naj si sama poišče temnopoltega soigralca po svojem okusu. Mislim, da bo treba narediti še eno akcijo z naslovom: »Išče se zamorec za vlogo v videospotu Lep pozdrav, ciao Mateja«.
Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
»Avtorji zbornika Evropska Slovenija želimo povedati, da sedanje stanje pri nas in njegov razvoj ne ustrezata vrednotam osamosvojitve,« je za Demokracijo dejal pater Jernej Kurinčič, publicist in urednik dvomesečnika Brat Frančišek.

Ste soavtor zbornika Evropska Slovenija (Inštitut Karantanija in Inštitut Nove revije), v katerem avtorji odgovarjate na ključno vprašanje, kakšno Slovenijo hočemo.
Pred slabima dvema letoma se nas je zbrala skupinica avtorjev iz »nevidne generacije« med 30. in 40. letom, ki smo se (prej vsak zase) že nekaj časa spraševali, ali je »to res to«. Ali je to, kar Slovenija kaže na političnem, gospodarskem in duhovnem področju, res tisto, za kar smo se osamosvojili? Želimo povedati, da sedanje stanje pri nas in njegov razvoj pač ne ustrezata vrednotam osamosvojitve, da stanje ni normalno. Da se drzni skok naše domovine, ko se je pognala v srce Evrope, žalostno končuje s padcem nazaj v balkansko blato. Želimo sporočiti, da generacija, ki je »pri najboljših močeh«, na položaj gleda drugače od diktata rumenih in tendenčnih medijev.

Zaradi nastale krize je resna grožnja evropski Sloveniji t. i. demokratični socializem.
Straši me obujanje komunistične »mitologije« na vseh področjih javnega življenja, ki smo mu v zadnjem času priče. Nedoumljivo je, kako hitro so ljudje pozabili na zločinskost polpreteklega obdobja; na temeljno nesvobodo, ki je vladala; na nacionalno drugorazrednost; na institucionalizirano mizerijo. Ne zanikam, da je sedanje stanje v marsičem porazno in sramotno, a vsekakor ga ne bomo odpravili tako, da se bomo vrnili v sistem, ki ga je - zgodovinsko gledano - povzročil. Slovenija je v procesu »odvajanja« od totalitarizma v resni abstinenčni krizi in najslabše, kar lahko naredimo, je, da se vračamo nazaj k isti drogi, pa če je videti še tako privlačna. Govoričenje o »demokratičnem socializmu« ni nič drugega kot sanjarjenje in samoprevara. Socializem smo imeli dovolj časa, da vemo, da v njem ni nič demokratičnega. Da je samo fasada za najbolj divje mogoče »tajkunstvo«.
Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Nova knjiga publicista Igorja Omerze je napisana. Izšla bo 31. maja, natančno ob 25. obletnici aretacije Janeza Janše in Ivana Borštnerja. Naslov je JBTZ – čas poprej in dnevi pozneje, dokumente zanjo pa je Omerza iskal tudi v Arhivu Jugoslavije.

Gospod Omerza, kako ocenjujete zdajšnje politično dogajanje v Sloveniji?
Pričakujem poslabšanje zaradi predvidenih davčnih ukrepov vlade in nesprejetja zlatega pravila. Vsaj tako kaže na začetku tega tedna.

Osrednji mediji so še nedavno zelo radi poročali, da so bile ideološke teme eden glavnih razlogov za padec Janševe vlade.
Padec vlade Janeza Janše je direktna posledica izstopa Virantove stranke. Da je SDS za mnoge, predvsem pa SD, »ideološko« neprimerna, je jasno, toda to velja (v manjši meri) tudi obratno. S tem hočem reči, da bi šel Janez Janša laže v koalicijo s SD in PS kot oni z njim. Tu igra pomembno vlogo trdo jedro nekdanjih socialističnih politikov na čelu z Janezom Stanovnikom, ki branijo osvobodilni boj, kar je v redu, toda o revoluciji med vojno (in še bolj po njej) pa imajo vgrajeno močno blokado spomina.

Čez noč pa ideološke teme za iste medije niso več težava. Bi se strinjali?
Tega nisem zaznal oz. se »ideološke« teme neprestano pojavljajo tako v politiki kot v medijih. S tem mislim predvsem na odnos do polpretekle zgodovine in na razmišljanje o tem, kako se usmeriti v prihodnosti. Tudi vstajniki so prinesli kup novih (bolje rečeno pogretih) »ideološko-političnih« tem - od čistega komunizma do atenske (pozabljajoč, da na suženjstvu temelječe) demokracije.

Zaupate vladi Alenke Bratušek, ki zatrjuje, da Slovenija letos ne bo potrebovala evropskega reševanja?
Razmišljanje o dvigu davkov in o državnem gradbenem podjetju je neprimerno in nas bo hitro pripeljalo v naročje tujih upraviteljev. No, da bo vlada dvignila davke, je že očitno. To je sicer najlažja pot, ki pa je hkrati tudi najdražja. Veliko bolje bi bilo na mednarodnih tenderjih prodati vse državne deleže v komercialnih družbah in bankah in tako uravnotežiti proračun. To se bo tako ali tako zgodilo; če ne bomo sami, nam bodo to postorili drugi.
Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

»Ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak smo pozvali, da opusti ideje o vnovičnem uvajanju malega dela, saj študenti, upokojenci in brezposelni ne sodijo v isti zakon,« opozarja podpredsednik SDM Žan Mahnič.

Nedavno ste na novinarski konferenci predstavili dosežke vlade Janeza Janše, ki se dotikajo mladih. Jih lahko za naše bralce na kratko obnovite.
Kljub hudi finančno-gospodarski krizi je vlada Janeza Janše sprejela tudi ukrepe v korist mladim. Že s tem, da je delovala v smeri končanja brezglavega zadolževanja in uravnoteženega proračuna, je za mlade, ki bodo v prihodnosti te kredite odplačevali, pomembno. Pozitiven je bil sprejem pokojninske reforme, ki prinaša različne spodbude za delodajalce, če zaposlijo mlade. Z reformo trga dela je vlada pomembno pripomogla k omejitvi zelo uveljavljene prakse posebno pri mladih  - zaposlovanja za določen delovni čas. S pomočjo novega programa »Prvi izziv« je v letu 2012 do zaposlitve prišlo 3.000 brezposelnih mladih do 30. leta. Vlada je znova zagotovila sredstva za subvencije šolske prehrane in je zato v OŠ pravico do brezplačnega kosila na novo pridobilo okoli 12.000 učencev, v srednji šoli pa je subvencijo malice pridobilo 20.000 dijakov več kot doslej. S subvencijami za javni prevoz je vlada razbremenila družinske poračune, saj letni prihranek na posameznika v nekaterih primerih presega tudi 1.500 evrov. Pozdravili smo tudi vrnitev štipendij mladoletnim dijakom.

Novo ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak ste že pozvali, naj ne spreminja zakona glede študentskega dela.
Vlada Janeza Janše je v okviru ZUJF dvignila koncesijsko dajatev s 14 na 25 odstotkov, znatni del teh sredstev je šel za štipendije. V SDM smo ta ukrep pozdravili kot pozitivnega, saj se zavedamo problema izkoriščanja študentskega dela, talec tega pa so bile redne zaposlitve, ki za delodajalce predstavljajo bistveno višji strošek kot študentsko delo. Aktualna ministrica je govorila o mogoči spremembi študentskega dela. V SDM smo jo zato pozvali, da opusti morebitne ideje o vnovičnem uvajanju malega dela. Po našem prepričanju študenti, upokojenci in brezposelni v takem primeru ne sodijo v isti zakon. Takrat je zakon na referendumu padel in prepričan sem, da bi se to spet zgodilo, če bi šli v take spremembe. Podpiramo pa idejo, da bi del koncesijske dajatve namenili v pokojninsko blagajno. Ministrici sicer želim veliko uspeha v njenem mandatu, čeprav vanj dvomim, saj je bila državna sekretarka pri ministru Ivanu Svetliku in s tem soavtorica treh slabih zakonov, ki so padli na referendumu, kar je posledica tudi tega, da očitno ni sposobna socialnega dialoga in dogovora s socialnimi partnerji.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

»Premislek o zakonu o RTV ni potreben, nova odločitev o višini prispevka prav tako ne,« meni član programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Pavel Klasinc, s katerim smo govorili tudi o posebnem arhivskem gradivu nekdanje Službe državne varnosti.


Dr. Peter Pavel Klasinc, konec aprila bo potekala seja programskega sveta (PS) RTV Slovenija, pred njo pa bodo zasedale njegove komisije. Katere so bistvene točke dnevnih redov?
Nekako navada je, da se PS RTV Slovenija sreča enkrat na mesec. Pred sejo se snidejo posamezne, lahko jih imenujemo strokovne komisije, ki obravnavajo gradivo za PS. Sem član štirih komisij, tako da pogosto poslušam ista stališča predlagateljev gradiva, sam pa pogosto dajem iste predloge. Aprilske seje bodo namenjene potrditvam zapisnikov rednih ali izrednih sej, pregledom poslušanosti in gledanosti programov RTV  Slovenija kakor tudi letnemu poročilu (2012) varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev, predvsem odzivnemu poročilu vodstva, ki ga na prejšnji seji nismo dobili in ga bomo obravnavali sedaj. Vse gradivo je v glavnem dostopno na spletni strani RTV.

V medijih so se v zadnjih dneh pojavljala namigovanja, naj bi za varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marijo Mišo Molk, ki se ji 1. maja 2013 izteče petletni mandat varuhinje (vnovič pa ni kandidirala), to mesto prevzel Lado Ambrožič.
O namigovanjih ne bi govoril. Pričakujem pa od vodstva in odgovornih, da bodo poslovali po zakonu in pravilnikih, ki veljajo. Osebno po izkušnjah, ki sem si jih pridobil v več kot treh letih sodelovanja v PS RTV, menim, da bi moral biti varuh (varuhinja) oseba, ki naj ne bi bila zaposlena na RTV. Sicer pa se je na zadnjih sejah Miša Molk poslovila in zahvalila svetnikom PS RTV za sodelovanje. Morda bo kakšen študent na FDV napisal seminarsko nalogo in raziskal njen petletni mandat.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Premierka Alenka Bratušek je dan po prevzemu vlade kazensko ovadila fotoreporterja Janija Božiča zaradi objave njene fotografije med prebiranjem SMS-sporočila, v katerem ji je PRED formalno izvolitvijo za mandatarko čestital Peter Kraljič.

Če do sedaj javnost ni vedela za vas, pa vas po kazenski ovadbi premierke Alenke Bratušek pozna vsa Slovenija. Na Twitterju ste zapisali, da ste bili šokirani in da takšnih pritiskov ne pomnite v svoji karieri.
Vse to drži. Pritiski so bolj psihične narave. Nisem pričakoval, da se bo zadeva tako obrnila in da me bo predsednica vlade ovadila, saj sem opravljal le svoje delo, kot sem ga do sedaj.
 
Sicer pa je Bratuškova sprva zanikala, da je prav ona podala kazensko ovadbo zoper vas. Torej imamo premierko, ki laže o resnih zadevah.
Glede ovadbe, ki jo je Bratuškova osebno napisala in podpisala 22. marca ter jo podala na policijo, lahko še vedno berem v nekaterih medijih, da te ni podpisala ona, čeprav smo ovadbo prebrali moj odvetnik, oba kriminalista in jaz. Sicer pa formalnopravno ne bi mogel podati ovadbe nihče drug kot ona.
 
Prav tako ste bili ustno seznanjeni, naj bi bila predloga za pregon vložila tudi minister za obrambo Roman Jakič in vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Zakaj?
Gre za dve fotografiji neznanih avtorjev, ki sta bili objavljeni v medijih. Jaz ju nisem naredil. Verjetno so mi vse postavili v paket in me imajo za »grešnega kozla«, ki ga postavijo na piedestal in potem čakajo, kaj se bo zgodilo. Ne vem sicer, kakšen namen imajo, verjetno pa želijo vse medije imeti pod kontrolo.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

»Vajeni smo že, da so tisti, ki prihajajo z desnega pola, politiki, na levici pa sami strokovnjaki,« je v pogovoru dejala poslanka SDS Alenka Jeraj, ki jo skrbi, da je predsednica vlade Alenka Bratušek Jankovićeva varovanka.

Ko je bila 20. marca v DZ imenovana slovenska vlada Alenke Bratušek, je na družbenem omrežju Twitter zakrožila fotografija protesta iz časa afere Depala vas, na katerem so udeleženci držali transparent z napisom: 21. marec 1994 - dan upora proti staro-novi komunistični mafiji. Pomenljivo, bi lahko rekli, kadar sedijo vodilni ljudje v državi skupaj z razvpitim Draganom Tošićem.
Taki prizori res ne zbujajo zaupanja v pravno državo med državljankami in državljani, ki so že tako ali tako razočarani nad postopki, ki potekajo, pravega epiloga pa praktično v nobenem primeru ni. To je rakrana današnje družbe, in dokler se pravosodni organi, predvsem pa sodišča ne bodo resno lotili sprememb v lastnih vrstah, nam niti najboljša zakonodaja ne bo pomagala. Na koncu vedno odloča človek. Zame pa ni glavni problem Dragan Tošić, ampak predvsem Zoran Janković, obremenjen z mnogimi sumi, večkrat ovaden od različnih državnih institucij. Skrbi me, ker je predsednica vlade njegova varovanka in je očitno močno vplival na sestavo nove vladne ekipe. Če vsi ti delujejo podobno kot on, nas resnično lahko skrbi za prihodnost.

Bi se strinjali, da so sprejeti ukrepi Janševe vlade tako ogrozili »pošast«, kot jo je pred leti poimenoval Urban Vehovar, ki se je napajala prek tovarišijskih kreditov državnih bank, da so jih morali za vsako ceno ustaviti?
Čas gre vedno naprej, in tudi če nekaj časa stopicamo na mestu ali naredimo celo korak nazaj, pot vedno vodi samo naprej. Enkrat hitreje, drugič počasneje, ampak vrnitve ni. Nedokončane in neurejene zadeve iz preteklosti nas vedno znova prehitevajo ter terjajo odgovore in rešitve. Ne moreš vedno vsega pomesti pod preprogo, vsaj za dolgo časa ne. Česar nismo naredili v začetku samostojne Slovenije, bomo očitno morali narediti danes ali jutri. Izčrpavanje države, razmetavanje skupnega denarja in financiranje sumljivih poslov ter korupcija in prenapihnjene vrednosti pri investicijah in nakupih različne opreme se nam po dobrih 20 letih demokracije ne bi smeli več dogajati. V državi imamo nadzorne institucije, ki bi morale zlorabe preprečiti. Piko na i pa da sodstvo, ki je neučinkovito in, upam si trditi, tudi nekvalitetno. Če ne bi bilo tako, bi bili nekateri dolgoletni procesi že končani, drugi pa se ne bi končali tako, kot so se. Kot kaže, pa se tudi tu nekaj premika: poteka preiskava na Telekomu, sodni epilog je bil dosežen pri zadevi Čista lopata pa Merkur ...  

Gonja proti Janezu Janši je bila tako silovita, da je celo PEN predlagal njegovo izključitev iz mednarodnega združenja.
Še ena žalostna zgodba naših »intelektualcev«. Marsikoga od njih zelo cenim in se čudim, da se ob takih dogodkih ne oglasi. Tisti, ki razumejo, za kaj gre, so vrste PEN zapustili in na glas povedali svoje mnenje. Tako je prav. Aktiven in dober državljan je tudi kritičen državljan, kadar je kritika potrebna. Sicer pa ni težko opaziti, da so mnoge institucije, organizacije in zavode prevzeli ljudje, ki so bili v prejšnjem nedemokratičnem sistemu na strani privilegirancev in nimajo čiste preteklosti. Tudi tega nismo očistili. V razvitih državah, tudi če ni bilo lustracije (prepoved, da ljudje, ki so imeli v nedemokratične sistemu pomembne funkcije, v novi državi ne morejo zasesti vodstvenih mest), takih ljudi na pomembnih položajih ne morete videti. Samo pri nas je to mogoče.

Žalostno pri vsem tem pa je, da dominantni levičarski mediji, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov medijskega prostora v državi, vneto skrbijo, da več kot dve desetletji od padca komunizma ne pride do preloma.

Spremembe delajo ljudje, ne pa zakonodaja in pravila. Ljudje, ki razumejo situacijo, imajo radi svojo državo ter so s svojim znanjem in z izkušnjami pripravljeni za državo kaj narediti, svoje moči vlagajo v spremembe. Medijski prostor je naš drugi problem. Kdaj se bo zbudilo dovolj novinarjev, ki bodo rekli: Tako se ne gremo več! Od danes smo zavezani resnici! Vse politike bomo obravnavali enako! K sreči je nekaj mladih raziskovalnih novinarjev, ki, preden objavijo zgodbo, preverijo obe plati medalje. Mnogim pa to ustreza, zato je veliko hrupa, ko se obetajo nove fakultete za medije in novinarstvo.

Prioriteta predsednice vlade Alenke Bratušek je uresničevanje njene javne obljube o kadrovskem čiščenju, kar kaže njen nedavni uradni dopis ministrom in ministricam, v katerem jih je pozvala, da pregledajo stanje po ministrstvih.

Zelo malo lahko preberemo o kadrovskih čistkah, kadrovski politiki, če pa že, so komentarji zelo prizanesljivi do nove vlade. To ne obeta kadrovanja po strokovnih merilih. Sicer pa smo že vajeni, da so tisti, ki prihajajo z desnega pola, politiki, na levici pa sami strokovnjaki. Tudi zato, ker so iz prejšnjega sistema podedovali inštitute, agencije, zavode ipd., kjer so se strokovno razvijali, zraven pa vodili pravo politiko kot civilna družba, sindikat ... podpirali leve ter kritizirali in onemogočali desne vlade.

Zakaj po vašem mnenju prav Državljanska lista opravlja nečastno delo prepričevanja javnosti o kar največji »poštenosti« in »integriteti« ekipe Alenke Bratušek?

Kot so v preteklosti izkoriščali nekatere druge stranke sredine in desnega pola, se dogaja sedaj z DL. Sami bodo morali ugotoviti, kje je njihovo mesto in kaj se od njih pričakuje, ali so s svojim ravnanjem upravičili glasove, ki so jih dobili na volitvah. To bodo pokazale že naslednje volitve. Škoda pa, da lahko ozko vodstvo zapelje stvari v popolnoma drugo smer, kot je bila načrtovana. Na ta način izigrajo voljo volivcev, ki so jim dali glas na podlagi programa in obljub, kaj bodo zagovarjali in kako bodo ravnali.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji