Zgodba o stavki javnega sektorja (pravzaprav dela javnega sektorja, saj k stavki niso pristopili vsi sindikati) dobiva nove razsežnosti, pa ne samo zaradi vladnih varčevalnih ukrepov, ampak tudi zaradi razkritja neverodostojnosti glavnih sindikalnih gromovnikov, ki celo grozijo z referendumom in na račun protivladnega razpoloženja zavajajo državljane. Pri tem še posebej izstopajo plače in drugi prihodki vodilnih slovenskih sindikalistov. Tako smo novinarji Demokracije doslej že večkrat poslali vprašanje o plači predsedniku Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušanu Semoliču in tajniku SVIZ (in predsedniku Konfederacije sindikatov javnega sektorja) Branimirju Štruklju. Vendar zaman – oba vodilna sindikalista višino svojih prihodkov skrivata kot kača noge, saj je znano, da bi razkritje tega podatka lahko precej pogubno vplivalo na njuno že tako omajano verodostojnost. Navsezadnje sta plačana iz sindikalne članarine, ki jo plačujejo delavci iz svoje že tako skromne plače.
Konec prejšnjega tedna je spletni portal Požareport oz. urednik portala Bojan Požar objavil višino nekaterih »postranskih zaslužkov razvpitega sindikalista Štruklja, ki poleg mastne sindikalistične palače služi še s članstvom v nadzornem svetu Kada in Državnem svetu«. Kot je zapisal, Branimir Štrukelj ne živi samo od sindikalne plače, pač pa prejema tudi solidne finančne dodatke za opravljanje raznih funkcij, tudi takšnih, ki jih je »dobil« od nekdanje Pahorjeve vlade, čeprav z njegovim sindikalnim delom nimajo prav veliko skupnega.
Pahorjeva vlada je Štruklja imenovala za člana nadzornega sveta Kapitalske družbe (Kad), kjer je leta 2009 in 2010 za sejnine po podatkih Požarja dobil 8.709 evrov bruto, kar je bilo približno 363 evrov mesečno (glej obe prilogi na www.pozareport.si). Štrukelj je za Finance to zanikal in zatrdil, da je v tem seštevku upoštevanih preveč sejnin, »vsaj za dve leti in dva meseca«. S tem pa je le potrdil, da je kot nadzornik Kada res zaslužil 8.709 evrov, saj je bil na to mesto imenovan konec leta 2008. Koliko je zaslužil lani ni znano. Nadzornik Kada je bil, dokler je ta upravljal zaprti vzajemni sklad za javne uslužbence. Tega zdaj upravlja Modra zavarovalnica, zato je od začetka leta med njenimi nadzorniki (predsednik). Štrukelj hkrati trdi, da so se na njegovo pobudo sejnine nadzornikov znižale.

Aktivnosti Danila Türka, predsednika države, se v zadnjem času zelo stopnjujejo, kar je mogoče povezati predvsem z jesenskimi predsedniškimi volitvami. Tako je v ponedeljek izkoristil možnost nagovora otrok na 22. nacionalnem otroškem parlamentu v državnem zboru, v soboto pa se je pred televizijskimi in fotografskimi objektivi na Goričkem skupaj s pomurskimi poslanci udeležil nordijske hoje po 8 kilometrov dolgi Sladki poti. Menda se je »z veseljem odzval povabilu organizatorjev, saj je prepričan, da je treba več skrbi nameniti športu in zdravemu načinu življenja«, kakor so sporočili iz predsednikovega urada. Česa podobnega doslej še nismo zasledili. Predsednik je pretekli teden obiskal tudi Radlje ob Dravi, kjer je Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec zaznamovalo 65-letnico ter predstavilo svojo blagovno znamko. V zadnjih dneh marca je obiskal še Vrhniko in Slovenske Konjice. V zadnji tretjini marca je bil torej v najmanj štirih slovenskih občinah. Türkove aktivnosti na tem področju so se začele intenzivirati v letu 2012, predvsem pa po tem, ko je napovedal vnovično kandidaturo, pri čemer ga podpirata nekdanji predsednik Milan Kučan, Zveza združenja borcev NOB pod vodstvom Janeza Stanovnika, Pozitivna Slovenija, ki jo vodi Zoran Janković, in neparlamentarna stranka Zares, ki jo vodi Pavel Gantar.  Türk se predstavlja kot nestrankarski kandidat, v resnici pa je bil že leta 2007 izvoljen s pomočjo dveh levih strank, SD in Zaresa. SD tokrat Türka še ni podprla.

Kandidatura s pomočjo levice
Tudi letošnja Türkova kandidatura bo temeljila na območni infrastrukturi levice. Po poročanju spletnega portala Pozareport so v njegovem kabinetu oblikovali  predvolilni štab, še preden je Türk uradno napovedal kandidaturo. Na spletnem portalu so zapisali, da gre za iste ljudi, ki so vodili tudi predvolilno kampanjo za Zorana Jankovića. Poleg Francija Perčiča, svetovalca v uradu predsednika republike, ki naj bi vodil predvsem financiranje Türkove predvolilne kampanje, strateške vajeti kampanje prevzema Stojan Pelko, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za kulturo. Pelko je strateško vodil predvolilno kampanjo Zorana Jankovića na decembrskih parlamentarnih volitvah (sam se je za poslanca na njegovi listi potegoval v Novem mestu, vendar ni bil izvoljen), zdaj pa se seli v štab Danila Türka. Nekoliko v ozadju naj bi sodeloval tudi dolgoletni Kučanov sodelavec Zdenko Roter.