Sreda, 17 April 2013 19:06

Avtor: Petra Janša

Režiser romanc Čokolada in Casanova predstavlja zgodbo obupane Erin, ki po kruti osebni tragediji zbeži od doma. V iskanju varnega zavetja jo pot pripelje v Southport.

Katie Feldman prispe v obalno mestece Southport v Severni Karolini, da bi si ustvarila novo, mirno življenje. Najame kočo v gozdu in začne delati kot natakarica v obalnem lokalu. Trudi se, da ne bi izstopala. A čeprav se je obdala z visokimi čustvenimi zidovi, jo pritegnejo pristna toplina in skrbi tesno povezanega mesteca, zlasti ovdovelega lastnika lokalne trgovine Alexa in njegovih dveh otrok. Ko se Katie počasi spet nauči zaupati ljudem, se postopno odpira ljubezni, ki ji jo dajejo Alex in otroka. Ampak nič ni tako preprosto, kot se zdi. Znova najdeno srečo ogroža strahotna skrivnost iz prejšnjega življenja. Ko se v mestu pojavi skrivnostni neznanec in začne spraševati o njej, se zdi, da preteklosti ne bo mogla uiti. Katie sklene narediti vse, da bo obvarovala novo življenje.


Zavetje označuje začetek novega poglavja v bogati karieri Nicholasa Sparksa, ki se že lahko pohvali z več kot deset knjižnimi uspešnicami in vrsto filmskih adaptacij, med katerimi so Message in a Bottle, A Walk to Remember, The Notebook, Nights in Rodanthe, Dear John in The Lucky One. Severna Karolina kot prizorišče dogajanja in prefinjeno spletena romanca sta značilna za njegova dela, tokrat pa je vpletel tudi kanček skrivnosti in akcije ter tako ustvaril napet triler, spleten okoli nežne ljubezenske zgodbe. Tokrat so spet združili moči režiser Lasse Hallström, pisatelj in producenta Marty Bowen in Tracey Nyberg, ki so zadnjič uspešno sodelovali leta 2010 pri filmu Dear John.
Zgodba je ustvarjalcem filma ponudila edinstveno priložnost in izziv, da ohranijo ljubezensko zgodbo, pa vendar vanjo vnesejo napetost trilerja in občinstvu do konca ne razkrijejo vsega ozadja. Švedski režiser Lasse Hallström je bil zaradi dotedanjih izkušenj logična izbira za režijo tega filma. Sam namreč rad reče, da ima rad čustva, vendar ne prenese sentimentalnosti, zato zna najti šarm v trenutkih, ki bi jih manj nadarjeni ustvarjalci upodobili klišejsko.
Da bi zgodba delovala čim pristneje, je od igralcev zahteval, naj ključne prizore improvizirajo. Tako jim je omogočil, da so se povsem poglobili v svoje like in dogajanje začutili, niso samo interpretirali napisanih besed. V končni različici filma tako vidimo splet napisanih prizorov in improvizacije, kar omogoča, da se gledalec laže poistoveti z liki in dogajanjem. Zgodba se ga dotakne in vzbudi močna čustva.

Sreda, 10 April 2013 19:06

Avtor: Petra Janša

Pred šestdesetimi leti so Zemljo napadli nezemljani. Ljudje so zmagali v vojni, a sovražniki so pri tem uničili velik del našega planeta. Ostal ni noben človek, saj so vse evakuirali.

Režiser vizualnega spektakla Tron: Zapuščina Joseph Kosinski gledalce popelje v postapokaliptično prihodnost, kjer je svet samo uničena pustinja. Po uničujoči vojni z nezemljani so ljudje zapustili planet, med tistimi, ki so ostali, pa je nekdanji marinec Jack.

Leto 2077
Jack Harper je varnostni vzdrževalec na zapuščeni Zemlji, kjer poteka le še operacija pobiranja nujnih virov po desetletjih vojne z grozljivimi vesoljci, ki še vedno hodijo po ostankih našega planeta. Jackova naloga je pri koncu. Čez dva tedna se bo pridružil drugim preživelim na lunarni koloniji daleč od vojne uničenega sveta, ki ga je dolgo imel za dom. Jack živi in patruljira visoko na nebu, vendar se trdo prizemlji, ko iz strmoglavljene vesoljske ladje reši lepo neznanko. Njen prihod sproži vrsto dogodkov, zaradi katerih začne Jack dvomiti o vsem, kar je mislil, da ve. Resničnost se sesuje, ko Jack odkrije pretresljivo resnico, ki ga povezuje z Zemljo iz preteklosti, in to ga žene v junaštvo, za katerega ni vedel, da ga je zmožen. Usoda človeštva je zdaj v rokah moža, ki je bil prepričan, da bo njegov svet kmalu za vedno izgubljen.

Sreda, 03 April 2013 20:06

Avtor: Petra Janša

Srečen za umret, prejemnik nagrade občinstva za najboljši film 15. festivala slovenskega filma, je dramatična komedija o upokojencu, ki se odloči, da bo srečen, preden umre.

Zgodba o večnem upanju, da nikoli ni prepozno za nov začetek, sledi ostarelemu Ivanu, ki se odloči pred smrtjo dokončno urediti vse osebne stvari in v domu za upokojence preprosto počakati na neizbežni konec. Toda ko spozna radoživo upokojenko Melito, se mu odpre nepričakovan svet novih življenjskih spoznanj in radosti, dušo in srce pa mu znova napolnita radost in volja soočanja z novimi izzivi. Čeprav starost neusmiljeno trka na njegove duri, se odloči v jeseni življenja poiskati novo prihodnost.

Režiser o filmu
Starost in osamljenost. V svojem diplomskem kratkem filmu Vučko sem se že dotaknil teme starosti in vedno sem čutil, da je zaradi narave kratke forme nisem popolnoma raziskal. Kot študent sem živel v soseščini doma starejših, kjer sem vsak dan srečeval upokojence v domu. Naš pogled nanje je marsikdaj drugačen, kot so v resnici. Kot zunanji opazovalci vidimo osamljenost in starost vse prej kot življenje. Vendar tudi starostniki znajo poiskati zabavo, družbo in želijo živeti. Seveda pa v vseh primerih ni tako. So tudi takšni, ki težko sprejmejo starost in osamljenost. Srečen za umret govori o tem, da za življenje nikoli ni prepozno.
Za življenje potrebujemo pogum. Nedavno sem naletel na članek, ki govori o najbolj pogostih obžalovanjih, ko pride čas umiranja. Bronnie Ware je preživela leta v paliativni oskrbi in je svoje izkušnje zapisala v knjigi The Top Five Regrets of the Dying (2012). Na vrhu lestvice je zapisano: »Želim si, da bi imela pogum in živela življenje zvesta sami sebi, ne pa življenje, ki so ga drugi pričakovali od mene.« Večina ljudi ni izpolnila niti polovice svojih sanj, zavedajoč se, da je to posledica odločitev, ki so jih ali jih niso sprejeli v življenju. Srečen za umret govori o pogumu starca, ki je premagal strah in postal zvest samemu sebi.

Sreda, 27 Marec 2013 20:06

Avtor: Petra Janša

Čarobni svet živali, neverjetna narava in zanimivi člani družine Krud vas bodo popeljali na nepozabno potovanje v prazgodovini.

Ustvarjalci animiranih pustolovščin Shrek, Madagaskar in Kung fu panda se vračajo daleč v prazgodovino, kjer srečamo družino Krudovih. Glavno pravilo glave družine Gruga je, da razen za iskanje hrane nikoli ne zapustijo varnega zavetja domače votline, kar gre močno v nos njegovi vedoželjni odraščajoči hčerki Ip. Toda tektonski premiki jih prisilijo, da si poiščejo nov dom, prek neznanih dežel pa jih vodi Ipin novi prijatelj, kar Grugu ni niti malo všeč. Ob spoznavanju številnih novih čudes in neprestanih nevarnosti se počasi vendarle zbližajo, toda premagati morajo še številne zabavne in boleče preizkušnje.

Varen in dolgočasen
Zabavna pustolovščina o prvi sodobni družini na svetu, ki se poda na potovanje svojega življenja. Ko ostanejo brez strehe – oziroma votline – nad glavo in uničenje grozi tudi njihovemu celotnemu svetu, so se Krudovi primorani podati na prvo družinsko pot … Sredi medgeneracijskih spopadov in potresnih sunkov odkrijejo neverjeten nov svet, poln fantastičnih bitij in prihodnost, o kakršni niso niti sanjali.
Čeprav se družinska dinamika Krudovih odvija pred nekaj milijoni let, se zdi, kot da se odvija pri nas doma. Kot večina očetov je Grug (glas Nicolasa Cagea; v slovenski sinhronizaciji mu glas posoja Štefan Kušar) do svoje žene in treh otrok preveč zaščitniški. Resda se njegov trud obrestuje s tem, da je družina varna – a tudi dolgočasna. Njegova lepša polovica Uga (Catherine Keener oziroma Alenka Tetičkovič) je posvojila soprogovo miselnost, da je strah dober in kakršna koli sprememba slaba. Tudi njun sinko Klump (Clark Duke oz. Andrej Kušar) je zadovoljen s statusom quo. Vročekrvna tašča Oma (Cloris Leachman oz. Maja Končar) se zeta nikoli ne naveliča zbadati – včasih ga celo napade; kot kamen trpežna novorojenka Sonči pa je morda še najbolj vročekrvna Krudovka doslej.