Specializirano državno tožilstvo je potrdilo, da sta prejšnjo sredo prijeta policista osumljena več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, goljufij in neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami.

Po poročanju medijev sta policista vse to počela od leta 2010. Policija je v svojem sporočilu posebej zatrdila, da odločno obsoja primere, ko so policisti vpleteni v izvrševanje kaznivih dejanj. Mediji so poročali, da gre po neuradnih informacijah za brata Nikolič (Darko in Mario) iz Hramš pri Velenju; glede na to, da tožilstvo tega ni zanikalo, informacija najverjetneje drži. Eden je kot policist delal na mejnem prehodu Jelšane, drugi je služil v Ljubljani. Prav tako so mediji sredi prejšnjega tedna poročali, naj bi ju bili v Velenju prijeli v trenutku, ko sta prejemala podkupnino, a so s tožilstva sporočili, da ta informacija ne drži. Tožilstvo je še potrdilo, da je za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic predpisana zaporna kazen od treh mesecev do pet let, za kaznivo dejanje goljufije do tri leta, za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami pa od enega do deset let.

Vseh sedem obsojenih v zadevi Čista lopata je na ljubljansko okrožno sodišče podalo predlog za izvršitev zaporne kazni z alternativnimi oblikami, konkretno z delom v splošno korist, so na začetku tedna poročali mediji.

O predlogu bo odločal predsednik senata okrožnega sodišča, ki jih je lani spoznalo za krive podkupovanja, odločanje o predlogu pa bo mogoče, ko bo okrožno sodišče prejelo spis z višjega sodišča. Predsednik senata bo tako najprej ugotavljal, ali je bil njihov predlog pravočasen in dovoljen, šele nato bo odredil, da se raziščejo dejstva in priskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog, so sporočili z ljubljanskega okrožnega sodišča.
Zidar, Črnigoj, Tovšakova
Nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar, ki mu je ljubljansko višje sodišče pred mesecem in pol dosojeno zaporno kazen znižalo na leto in dva meseca, je na sodišče podal predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki so jo prav tako obsodili na zaporno kazen v višini 14 mesecev, je na sodišče naslovila prošnjo za izvršitev zaporne kazni na način, da namesto tega opravi delo v splošno korist. Dela v splošno korist namesto prestajanja 14-mesečne zaporne kazni si želi tudi nekdanji prvi mož Primorja Dušan Črnigoj. Tomaž Žibert, ki je bil na Kontroli zračnega prometa Slovenije odgovoren za prispele ponudbe na javnem razpisu in ga je sodišče obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora, predlaga, da se mu izrečena kazenska sankcija nadomesti z nadaljevanjem »dela pri poslovnem subjektu«. Za alternativno prestajanje zaporne kazni z delom v splošno korist sta zaprosila tudi Borut Farčnik in Srečko Gabrič, ki sta bila obsojena na deset mesecev zaporne kazni. Ivan Demšar, ki mu je sodišče prisodilo leto in dva meseca zaporne kazni, pa poleg dela v družbeno korist predlaga še, da se ta izvede podrejeno s hišnim priporom.

Na uredništvo Demokracije je prišlo pismo bralca, ki nas je obvestil, da je bil Branimir Štrukelj, nekdanji Kučanov zet, glavni tajnik šolskega sindikata in državni svetnik, alkoholiziran udeležen v prometni nesreči pred dvema tednoma.
Po navedbah našega bralca se je glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Štrukelj na Dolenjskem udeležil zabave, na poti nazaj v Ljubljano pa doživel prometno nesrečo, v kateri je močno poškodoval osebno vozilo. Bralec dalje navaja, da so policisti, ki so obravnavali nesrečo, pri Štruklju opravili tudi preizkus vinjenosti – napihal naj bi bil kar 1,16 mg/l.
Če navedbe držijo, so policisti v skladu z zakonom o pravilih cestnega prometa Štruklju najverjetneje začasno odvzeli vozniško dovoljenje, začasno zasegli vozilo (če je bilo še vozno), mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, ga pridržali (ker je prekoračil mejo 0,52 mg/l), mu izrekli kazen v višini najmanj 1.200 evrov ter mu podelili še 18 kazenskih točk.
Mimogrede: prejšnji teden je SVIZ dosegel zmago na Višjem delovnem in socialnem sodišču, ki je odločilo, da mora vlada (zaradi kršitve kolektivne pogodbe glede izplačila lanskega regresa) v 30 dneh izplačati razliko do polnega regresa. Medtem ko sindikalisti slavijo zmago (in se drugi sindikati javnega sektorja pripravljajo na podobne tožbe), pa je Gregor Virant, minister za notranje zadeve in javno upravo, že napovedal, da bo treba najti dodatnih 50 milijonov, če bodo morali izplačati razliko do polnega regresa za celotni javni sektor.
 Za preverbo navedb smo se zjutraj obrnili neposredno na Štruklja, kot tudi na Terezijo Bukač, vodjo tajništva SVIZ, z naslednjimi vprašanji: