Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Poznič: Zakaj nisem volil pingvinov?

Čedalje bolj se sprašujem, ali mi manjka en »šrauf«. Čeprav po kapljicah, berem in gledam, kako se veliki pingvin 200 na uro vozi po naših avtocestah in se smeje kameram in policiji, ker je prepričan, da mu nič ne bodo storili. Nekaj tega nasmeha se prime vsakega, »ki mu zvesto služi«. Če že ne morem biti poslanec, ki mu vse narekujejo strici iz ozadja, pa bi bil lahko del svetniškega glasovalnega stroja v čudoviti in najlepši prestolnici sveta. Tam bi brez ugovarjanja utišal opozicijo.

Ne na grobo, ampak s poslovnikom, ki de facto onemogoča razprave o čemerkoli, kajti na Antarktiki vsi pingvini vedo, kako se prvemu in edinemu streže.
Za svoje zna veliki pingvin dobro poskrbeti. Če jih že ne more obvarovati policijskega pregona, potem jim pa vsaj priskrbi dobro plačana mesta v nadzornih odborih, kjer za nekajurno sedenje dobiš tisoče čedalje bolj ničvrednih evrov. Kaj delo, sedenje za pravo mizo, tako se pride iz krize! Lahko pa bi s pingvinom ustanovil kakšno »bypass« podjetje ali pa bi me peljal na Ciper ali kakšen drug eksotičen otok. Uživala bi v luksuzu, ki ga ponujajo za petičneže, in obiskala razne banke, ustanovila bi podjetje kar na pošti in bi se v prvem razredu peljala nazaj v mrzlo zimo. Kaj vse zamujam, ker nočem po poti stricev iz ozadja, Udbe ali mafije ali pa tajkunskih veljakov, ki si pri NLB izposojajo velike vsote, jamčijo pa s svojim »dobrim imenom«. Take bankirje bi bilo treba zapreti ali vreči na cesto, a tu se krog sklene. Pingvin ali KGB trojček ali kdorkoli iz teh kontinuitetnih strank priskoči prijatelju na pomoč in onemogoči delovanje zakonitega reda in sistema.
Zato nisem volil pingvinov, ker ne nasedam že videnim prevaram. Tudi Hitler je prišel na oblast, ker so bili Nemci siti »starih strank« in »neučinkovite« države. Dobili so oboje. Novo stranko in učinkovito državo. Z njima pa preganjanje in totalitarni sistem, svet pa vojno, ki ga je povsem spremenila.
Slovenija ni Nemčija, zato ne more zanetiti vojne. Svet tudi ni enak takratnemu, saj je globalizacija tako povezala gospodarstvo, da zboli Evropa in kihne Amerika, ko pa dobi vročino Amerika, smo v recesiji vsi.
Zakaj torej vstopati v politiko in se tam šopiriti kakor neke »vesele nogice« in razbijati porcelan, kot je to delal Janković januarja letos? Izvršna oblast omogoča dostop do informacij in posla, ki ga kaj hitro spremeniš v »posel«. »Posel« pa je drugo ime za korupcijo. Kakor vsak zločin je tudi tega težko dokazati, ker je bistvo korupcije, da se držiš črke zakona, a spridiš njegovega duha. Ker se mi korupcija od nekdaj upira, nisem volil pingvinov.
Slovenija ni Nemčija, ki je lustrirala svojo preteklost in si po opravljeni denacifikaciji pridobila nesporen ugled v svetu. Mi nismo lustrirali nikogar, ampak mite preteklosti oblačimo v nova, demokratična oblačila, čeprav vsak otrok opaža, da so »strici« nagi. Slovenija je tako konservativna, da nočemo niti slišati o kakšni spremembi. Slovenci smo tako konservativni, da smo že retrogradni, se pravi, zaverovani v preteklost. Tudi zaradi tega nisem volil pingvinov, ker si želim drugačno prihodnost od krvave, totalitarne, revne in nesvobodne preteklosti. Ker sem napreden in svobodomiseln, se mi postana juha pingvinske Slovenije upira. Če bi SD na kongresu uspelo ujeti korak z moderno evropsko socialdemokracijo, potem bi v nekaj desetletjih lahko celo to stranko vpisal v svoj register tistih, ki jih je možno voliti. Tako pa so se tudi oni odločili za retrogradnost.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji