Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Marjan Kokalj

Sreda, 11 Januar 2012 15:06
Avtor: Gašper Blažič
0 Komentarjev
Natisni

Leta 1969 rojeni Marjan Kokalj je doma iz Selške doline. Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Škofji Loki in nato študiral slavistiko ter etnologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Iz slavistike je diplomiral leta 2000, iz etnologije pa leta 2002. Vmes je bil zaposlen na občini Škofja Loka, kjer se je ukvarjal predvsem z vnovično uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona. Leta 2000 je vstopil v jezuitski red, po dveh let noviciata v Mariboru je odšel najprej na študij filozofije v Padovo, nato pa teologije v Rim. Vmes je opravljal pastoralno prakso v Duhovnem središču sv. Jožefa v Ljubljani. Leta 2010 je bil posvečen v duhovnika, od tedaj je kaplan v župniji Ljubljana-Dravlje.

 

Ko gledam vaš življenjepis, ugotavljam, da ste se precej ukvarjali s kulturo, navsezadnje ste bili eden glavnih pobudnikov pri vnovični uprizoritvi Škofjeloškega pasijona. Z njim ste se ukvarjali, ko ste že vstopili v jezuitski red.

Kultura v mojem življenju je res eden glavnih interesov. Pri Škofjeloškem pasijonu nisem bil ravno glavni pobudnik, saj me je k temu delu povabila in zaposlila Občina Škofja Loka, vsekakor pa sem bil zelo zagnan za ta projekt. Gorel sem zanj, da bi se izpeljal čim bolj v celoti, kot najstarejši spomenik slovenske dramatike. Projekt je rodil veliko ustvarjalnih pobud različnih posameznikov, česar sem bil še posebej vesel. Sem se pa ukvarjal z njim pred vstopom v jezuitski red, saj po vstopu v red absolutno ni bilo časa in možnosti za to, razen kakšnega nasveta naslednjim ustvarjalcem.

Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

V novi številki Tednika Demokracija ne prezrite

SDS tudi v prihodnje glas normalnosti

Bratuškova z davčno gorjačo nad ljudi

V primeru Pučnikove zmage bi bilo drugače

Bomo balkanska ali evropska Slovenija?

Težave zaradi nedelovanja pravne države

 


 

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji