Dr. Žiga Andoljšek je direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Z delom sklada se je soočil že v času prejšnje vlade Janeza Janše, ko je bil direktor Direktorata za javno premoženje na Ministrstvu RS za finance. Andoljškova vizija za vodenje sklada je precej drugačna od doslej znane, saj je razvojno naravnana, tudi v smeri izboljšanja kakovosti življenja državljanov.



Sklad vodite že nekaj mesecev, ali ste pričakovali to, kar ste prevzeli, in kakšna so spoznanja in občutki?
Od sklada pravzaprav nisem preveč pričakoval. To tudi ni bila moja vizija, nisem se niti videl na tem mestu. Enostavno se je zgodilo, da imam odgovornost vodenja sklada. Najprej sem bil član nadzornega sveta stanovanjskega sklada in po razrešitvi prejšnjega direktorja je že po zakonu eden od članov moral prevzeti funkcijo direktorja. Ker so takrat name prešle vse pravice in predvsem dolžnosti, sem moral zavihati rokave in začeti delati. In ko sem bil že dva meseca tukaj kot direktor, sicer v začasnem mandatu, je bil predlog resornega ministrstva in ministra, naj nadaljujem z vodenjem sklada. Na to sem pristal, in sicer predvsem zato, ker menim, da je na tem področju možno narediti nekaj več. Ne samo zaključiti že začete projekte, pač pa tudi vpeti stanovanjsko politiko v razvojno politiko države in predvsem delo za državljana, družino, mladi par, izobražene, starejše in končno tudi za druge, ki jim stanovanjsko vprašanje predstavlja pomembno vprašanje. Če ne bi videl te možnosti, predvsem po resursih, potem verjetno ne bi sprejel tega izziva in bi bil še vedno zaposlen na fakulteti, s katero še danes sodelujem in kjer se odlično počutim. Gre za projekt za naslednje generacije in moj poklic, ki ga čutim, je delo z mladimi, da jim omogočim boljšo prihodnost ter pomagam, da bi bili uspešni in postali odgovorni državljani.

Ali stanovanjski sklad dobro opravlja svojo nalogo oziroma ali je stvari treba spremeniti tudi na zakonodajnem področju? Ali sklad opravlja vlogo, ki jo državljani pričakujemo od njega? So potrebne kakšne zakonske spremembe?
Vsekakor. Menim, da se vloga stanovanjskega sklada skozi čas spreminja. Mislim tudi, da je današnja vloga stanovanjskega sklada bliže tisti vlogi, ki je bila tudi na njegovem začetku, ko so bili državljani v slabši finančni kondiciji in poziciji, ko dolgoročni viri financiranja niso bili dostopni ali pa so bili dragi. Današnji trenutek je tudi bolj oddaljen od tistega trenutka, ki je bil pred obdobjem konjunkture, ko je bilo vsega dovolj, ko so cene stanovanj naraščale in je bil čas, ko je imela vsaka denarna naložba tudi primeren donos. Zaradi teh sprememb in cikličnega gibanja je treba sistem in koncept stanovanjskega sklada temu primerno tudi postaviti in prilagoditi. Zato načrtujemo, da bomo sklad oblikovali bolj v smeri finančne institucije, uporabljali bomo povratne instrumente, torej kredit in ne subvencijo. Delali bomo z roko v roki z drugimi razvojnimi institucijami, kot so drugi skladi in razvojna banka. Svojo vlogo torej vidimo v spodbujanju vsesplošnega razvoja v Sloveniji. Nadalje gredo naši načrti v smeri dela na ekologiji, saj je Slovenija kot država podpisala nekatere sporazume, zavezala se je k določenim ciljem, pri tem pa mora biti tudi stanovanjska politika vprežena v to delo, saj je stanovanje energetska enota oziroma celica, ki je tudi pomemben potrošnik energije. S primerno gradnjo, predvsem pa s sanacijo velikega števila stanovanjskih in večstanovanjskih hiš v Sloveniji lahko kot država dosežemo zagon ponovnega razvojnega cikla in stopimo v proces razvoja.