Župan ne zmore drugačne razvojne politike
Sreda, 08 Avgust 2012 08:36
Avtor: Dr. Boris Gaberščik

Dr. Boris Gaberščik ima dolgoletne izkušnje na področju urbanizma in arhitekture. Zanj je bilo samo projektiranje hiše vedno premalo; prepričan je, da hiša ni le objekt, ampak tvori urbano celoto z drugimi objekti in javnim prostorom. Diplomiral je pri prof. Edvardu Ravnikarju, je učenec znamenitega arhitekta dr. Jožeta Plečnika, doktorsko disertacijo je zagovarjal na dunajski tehniški univerzi. Kot izredni profesor se je vključil v akademske sfere na fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani in predaval študentom tako doma kot na univerzah v tujini, postal je častni član Združenja avstrijskih prostorskih načrtovalcev in izvoljeni dopisni član Akademije za prostorski red v Hannovru. Za svoje mednarodno delovanje je prejel Herderjevo nagrado. Živi v Ljubljani, kjer je aktiven opazovalec vseh dogodkov v mestu, mestni občini in tudi širše. Tokrat smo se pogovarjali o ljubljanskem prostorskem redu, arhitekturni podobi mesta, načrtih, viziji, pa tudi o velikih slovenskih arhitektih, katerih načela v slovenskem glavnem mestu pogosto preveč zapostavljajo.
Vsi problemi in možne prostorske rešitve, ki ste jih nedavno prikazali na državni ravni, označujejo tudi naše večje aglomeracije kot integrirane večje infrastrukture, na primer Ljubljano. Ali nam lahko poveste nekaj več o problemih razvoja glavnega mesta Slovenije?Mesta so celovite strukturirane aglomeracije javnih zgradb, zasebnih objektov, cest, železnice, mostov in trgov, parkov, centrov za odpadke, vodovoda in kanalizacije, čistilnih naprav, elektrovodov, trafopostaj, plinovodov, toplovodov, skratka socialne in gospodarske infrastrukture. Vedno sem zagovarjal skrbno proučevanje in usklajeno prostorsko urejanje mesta, mesta kot socialno, ekonomsko, funkcionalno in grajeno, pa tudi kot umetniško kulturno tvorbo. To je naloga vseh deležnikov, meščanov, politikov, predvsem pa urbanistov in arhitektov, ki so se te veščine učili na univerzah in fakultetah.