Dr. Boris Gaberščik ima dolgoletne izkušnje na področju urbanizma in arhitekture. Zanj je bilo samo projektiranje hiše vedno premalo; prepričan je, da hiša ni le objekt, ampak tvori urbano celoto z drugimi objekti in javnim prostorom. Diplomiral je pri prof. Edvardu Ravnikarju, je učenec znamenitega arhitekta dr. Jožeta Plečnika, doktorsko disertacijo je zagovarjal na dunajski tehniški univerzi. Kot izredni profesor se je vključil v akademske sfere na fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani in predaval študentom tako doma kot na univerzah v tujini, postal je častni član Združenja avstrijskih prostorskih načrtovalcev in izvoljeni dopisni član Akademije za prostorski red v Hannovru. Za svoje mednarodno delovanje je prejel Herderjevo nagrado. Živi v Ljubljani, kjer je aktiven opazovalec vseh dogodkov v mestu, mestni občini in tudi širše. Tokrat smo se pogovarjali o ljubljanskem prostorskem redu, arhitekturni podobi mesta, načrtih, viziji, pa tudi o velikih slovenskih arhitektih, katerih načela v slovenskem glavnem mestu pogosto preveč zapostavljajo.
Vsi problemi in možne prostorske rešitve, ki ste jih nedavno prikazali na državni ravni, označujejo tudi naše večje aglomeracije kot integrirane večje infrastrukture, na primer Ljubljano. Ali nam lahko poveste nekaj več o problemih razvoja glavnega mesta Slovenije?
Mesta so celovite strukturirane aglomeracije javnih zgradb, zasebnih objektov, cest, železnice, mostov in trgov, parkov, centrov za odpadke, vodovoda in kanalizacije, čistilnih naprav, elektrovodov, trafopostaj, plinovodov, toplovodov, skratka socialne in gospodarske infrastrukture. Vedno sem zagovarjal skrbno proučevanje in usklajeno prostorsko urejanje mesta, mesta kot socialno, ekonomsko, funkcionalno in grajeno, pa tudi kot umetniško kulturno tvorbo. To je naloga vseh deležnikov, meščanov, politikov, predvsem pa urbanistov in arhitektov, ki so se te veščine učili na univerzah in fakultetah.
Župan ne zmore drugačne razvojne politike
Sreda, 08 Avgust 2012 08:36
0 Komentarjev
Dr. Boris Gaberščik ima dolgoletne izkušnje na področju urbanizma in arhitekture. Zanj je bilo samo projektiranje hiše vedno premalo; prepričan je, da hiša ni le objekt, ampak tvori urbano celoto z drugimi objekti in javnim prostorom. Diplomiral je pri prof. Edvardu Ravnikarju, je učenec znamenitega arhitekta dr. Jožeta Plečnika, doktorsko disertacijo je zagovarjal na dunajski tehniški univerzi. Kot izredni profesor se je vključil v akademske sfere na fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani in predaval študentom tako doma kot na univerzah v tujini, postal je častni član Združenja avstrijskih prostorskih načrtovalcev in izvoljeni dopisni član Akademije za prostorski red v Hannovru. Za svoje mednarodno delovanje je prejel Herderjevo nagrado. Živi v Ljubljani, kjer je aktiven opazovalec vseh dogodkov v mestu, mestni občini in tudi širše. Tokrat smo se pogovarjali o ljubljanskem prostorskem redu, arhitekturni podobi mesta, načrtih, viziji, pa tudi o velikih slovenskih arhitektih, katerih načela v slovenskem glavnem mestu pogosto preveč zapostavljajo.Vsi problemi in možne prostorske rešitve, ki ste jih nedavno prikazali na državni ravni, označujejo tudi naše večje aglomeracije kot integrirane večje infrastrukture, na primer Ljubljano. Ali nam lahko poveste nekaj več o problemih razvoja glavnega mesta Slovenije?
Mesta so celovite strukturirane aglomeracije javnih zgradb, zasebnih objektov, cest, železnice, mostov in trgov, parkov, centrov za odpadke, vodovoda in kanalizacije, čistilnih naprav, elektrovodov, trafopostaj, plinovodov, toplovodov, skratka socialne in gospodarske infrastrukture. Vedno sem zagovarjal skrbno proučevanje in usklajeno prostorsko urejanje mesta, mesta kot socialno, ekonomsko, funkcionalno in grajeno, pa tudi kot umetniško kulturno tvorbo. To je naloga vseh deležnikov, meščanov, politikov, predvsem pa urbanistov in arhitektov, ki so se te veščine učili na univerzah in fakultetah.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.
Anketa
Zadnje dodano
Najbolj brano
- Ekskluzivno: Avstrijska sodnica NI nikoli izjavila, da so bili slovenski politiki podkupljeni
- Razvpiti Drago Kos že januarja 2008 širil neresnice na Finskem
- Pesnik Niko Grafenauer: PEN se je pridružil politični gonji zoper svojega člana
- Manca Košir leta 1989 svobodoljubno, danes pa ravno nasprotno
- Zločinska pot »narodnega heroja« Franca Rozmana - Staneta
Mussomeli obiskal Kočevski rog
PREV
NEXT
Zadnji komentarji
- Zmaga razuma: Državni zbor izglasoval vnos...
Še kakšen kratek stik na Jankovičevem TR,pa mu bodo vsi poslanci zbezljali k Janši ! V Dne... Preberi komentar
24.05.13 18:56 - Zmaga razuma: Državni zbor izglasoval vnos...
Ljudje vzgojeni v delu in poštenju se dogovorjenega držijo. Kadar ne gre na opozorilo zlep... Preberi komentar
24.05.13 18:45 - Pličanič poročila Furlana še ni preučil, a...
Nobenega spreminjanja ustave brez ljudstva! Vnovič vas opozarjamo, da za to odločanje, ki ... Preberi komentar
24.05.13 17:57 - Kako je Virant dobil gradbeno dovoljenje?
@Tomaz Kam pelje ta vlada, ko pa ima za NM-preViranta "koruptneža na kubik in PV-Bratušek ... Preberi komentar
24.05.13 17:51 - Vlada s sindikati podpisala protiustavni d...
To niso sindikati temveč komunajzerski priveski Preberi komentar
24.05.13 16:43