Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Grims: Sem za švicarski model referenduma

O aktualnem dogajanju smo se pogovarjali s poslancem Slovenske demokratske stranke mag. Brankom Grimsom. Je predsednik Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino. Je član Odbora za zunanjo politiko in član Ustavne komisije.

Branko Grims se je rodil v Kranju avgusta 1962. Leta 1987 je diplomiral na Oddelku za geologijo Naravoslovne fakultete Univerze v Ljubljani. V letih 1987–1990 je bil ustanovni član Socialdemokratske zveze Slovenije, na I. kongresu izvoljen v Izvršni odbor SDZS (neprekinjeno do danes). V letih 1991–1992 je bil član prve demokratično izvoljene skupščine Republike Slovenije, v letih 1990–1994 pa član Izvršnega sveta in sekretar Skupščine občine Kranj. Med leti 1993–1995 je bil glavni tajnik SDS, nato 1995–1997 vodja volilnega štaba SDS, 1997–2002 član Državnega sveta. Leta 2003 je magistriral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani z najvišjo povprečno oceno (9,9), ki jo je kdorkoli do tedaj dosegel na podiplomskem znanstvenem magistrskem študiju na FDV. Med leti 2002–2004 je bil strokovni sodelavec PS SDS, leta 2005 pa predsednik Sveta SDS. Od leta 2004 je poslanec v državnem zboru RS.

Gospod, Grims. Spadate med najbolj izkušene poslance v državnem zboru. Kako komentirate trditve predsednika prvega slovenskega demokratično izvoljenega parlamenta Franceta Bučarja za Mladino, da je problem te države, da »sploh nimamo parlamenta in da ta nima nobene moči,« s čimer pravi, da je mehanizem popolnoma enak kot v časih partije? »Najprej so se vse domenili na vrhu, potem se je to razširilo na politbiro, ki je dal odločitvam potrebno formalno partijsko legitimiteto. Model je isti. Samo table so se menjale.« Nedvomno pretirava?
G. Bučar v bistvu razlaga, kako negativno učinkuje proporcionalni volilni sistem na demokratične mehanizme odločanja, saj je v proporcionalnem volilnem sistemu vedno prva politična stranka, ne pa izvoljeni poslanec. To je bil eden od ključnih razlogov za akcijo za spremembo volilnega sistema v dvokrožni večinski, ki sem jo pred leti vodil. V večinskem sistemu je človek vedno na prvem mestu. Še danes sem trdno prepričan, da bi bila uvedba dvokrožnega večinskega volilnega sistema za Slovenijo prava rešitev. G. Bučar je takrat našemu predlogu nasprotoval. Danes se torej zgraža nad rezultati lastnega početja, kar je prav smešno. S tem samo ponovno dokazuje veljavnost tegale Murphyevega zakona: »Biti pameten za nazaj spada med postopke čiste znanosti.«
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji