Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani


Turk: Varčevati mora tudi javni sektor

Mag. Dejan Turk, rojen v Mariboru, diplomirani ekonomist, oče dveh otrok, se je kot direktor marketinga in prodaje v družbi Si.mobil zaposlil avgusta 2004. Dve leti pozneje je bil imenovan za člana uprave za trg, leta 2007 pa je postal predsednik uprave družbe. Svojo poslovno pot je začel v podjetju McDonald's Slovenija, kjer je bil imenovan za direktorja marketinga (leta 1997), glavnega direktorja McDonald's Slovenija (leta 1998) ter generalnega direktorja celotne mreže restavracij v Sloveniji in Hrvaški (leta 1999). Kot generalni direktor je vodil podjetje Metropolis Media (od 2003 do 2004), nato pa se je zaposlil v podjetju Si.mobil, ki je v lasti Skupine Mobilkom Austria in del Skupine Telekom Austria. Njegovo vodenje družbe Si.mobil zaznamuje pospešena rast uporabnikov Si.mobila, podjetje s približno 500 zaposlenimi pa tudi sicer uspešno posluje. Poleg uspešnih finančnih kazalnikov je v času njegovega vodenja Si.mobil pridobil certifikata Družini prijazno podjetje in Ugleden delodajalec ter priznanje za enega najboljših zaposlovalcev v Sloveniji, hkrati pa tudi številne nagrade. Mag. Turk je dejaven tudi na drugih strokovnih področjih. Najpomembnejše je nedvomno predsedovanje Združenju Manager, je pa tudi predsednik fundacije Unicef Slovenija.



Vlada RS je pripravila ukrepe za uravnoteženje javnih financ, o katerih se zdaj pogaja s socialnimi partnerji. Kakšno je vaše stališče do pripravljenih ukrepov?

Ukrepi so nujni in bi morali biti sprejeti in udejanjeni že prej. Ne samo da so nujni, mislim tudi, da so dobri. Vemo namreč, da je doslej gospodarstvo nosilo vse breme krize in čas je, da se to nekako uravna. To pomeni, da je tudi javni sektor na vrsti za varčevanje. Po drugi strani pa vemo, da sta javnofinančna poraba in uravnotežen državni proračun zelo pomembna dejavnika tudi za slovenske bonitetne ocene. Če bodo te boljše, bomo v končni fazi plačevali tudi manjše obresti za kredite. Vemo tudi, da smo zadolženi za skoraj 17 milijard evrov, v zadnjih treh letih pa smo se zadolževali za več kot 2 milijardi evrov letno. Po sprejetih predlaganih ukrepih se zadolževanje sicer ne bo ustavilo, le namesto za dve se bomo morali zadolžiti za eno milijardo.
Celoten članek si preberite v tiskani izdaji.

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji