Rajšp: Ves problem je v bitki za denar

Sreda, 22 Februar 2012 09:50

Avtor: Petra Janša

0 Komentarjev

Doc. dr. Vincenc Rajšp je bil rojen 21. 1. 1952 na Vardi v Slovenskih goricah. Leta1973 je maturiral na gimnaziji v Mariboru, leta 1980 je končal študij zgodovine na Univerzi v Ljubljani, njegovo diplomsko delo pa govori o čarovniških procesih v Sloveniji.

Leta 1989 je promoviral, njegova doktorska disertacija pa nosi naslov »Dunajski dnevniki o slovenski politiki v letih 1870 in 1871«. Poklicna pot dr. Rajšpa se je začela v Narodnem muzeju v Ljubljani, kjer je med letoma 1980-1983 služboval kot kustos, nato pa je bil do leta 2000 znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Med letoma 1996-2000 je bil tudi predstojnik omenjenega inštituta, od septembra 2000 pa je direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Kot znanstvenik je raziskoval obdobje od 16. do konca 19. stoletja, in sicer reformacijo in protireformacijo, čarovniške procese na območju Slovenije, zgodovino prometa od 16. do 18. stoletja, politične teme 19. stoletja, odnose med cerkvijo in državo,  imenovanja škofov, urejanje škofijskih meja, slovensko časopisje v 19. stoletju in drugo. Težišče raziskovalnega dela je tudi zgodovinska kartografija. V letih 1995-2001 je izšlo šest zvezkov Jožefinske specialke z naslovom »Slovenija na vojaškem zemljevidu/Die Josephinische Landesaufnahme für das Gebiet der Republik Slowenien«. Na Univerzi na Primorskem predava zgodovino kartografije in historične topografije, na Univerzi v Mariboru pa zgodovino Evrope v novem veku.

Ob 20-letnici delovanja Avstrijskega znanstvenega inštituta v Ljubljani septembra lani je bilo rečeno, da je Slovenski znanstveni inštitut (SZI) pomemben povezovalni člen za znanstveno sodelovanje Avstrije in Slovenije. V kakšnem smislu?

Pobuda za sodelovanje se je rodila že v osemdesetih letih, saj so naši znanstveniki hodili na Dunaj, tam raziskovali in odličen center za to je postala hiša Knafljeve ustanove, kjer je bil kurator v letu 1986 Feliks Bister, ki je skrbel, da so se odpirale nove sobe za možnost bivanja znanstvenikov na Dunaju. Na tej osnovi se je kasneje porodila ideja Avstrijskega inštituta v Ljubljani, ki je bila tudi z avstrijske strani zelo hitro realizirana. Največje zasluge pri tem je imel nekdanji avstrijski minister za znanost in raziskave Erhard Busek, ki je nato podpiral tudi odprtje SZI na Dunaju. Sama ideja o SZI se tako ujema z ustanovitvijo Avstrijskega inštituta v Ljubljani, s tem da se je ustanavljanje s slovenske strani zelo zavleklo, saj je do ustanovitve SZI prišlo šele leta 1998, ko je bil v Sloveniji minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček, državna sekretarka pa Verica Trstenjak.