Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani
Medtem ko si nova vladna koalicija prizadeva za ukinitev malih občin, za kar si že nekaj časa prizadevajo tudi Socialni demokrati (SD), pa je Borut Pahor, predsednik države in nekdanji dolgoletni predsednik stranke SD, pretekli teden obstoječe občine podprl. V njih vidi steber stabilnosti.

v okvir
Borutu Pahorju je žal, da je kadar koli dvomil v veliko število občin. Prepričan je, da zdaj ni čas za ukinjanje ali razdruževanje občin, zavzema se tudi za sprejetje pokrajinske zakonodaje.
konec okvirja
Pretekli teden je v Oplotnici potekalo skupno srečanje članov Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije. Kot gost se ga je udeležil Borut Pahor, ki je zatrdil, da občine predstavljajo temelj stabilnosti. Ob tej priložnosti je predsednik države dejal, da lokalna samouprava med institucijami v državi še vedno uživa zelo veliko zaupanje ljudi, zato so ugibanja o namerah, da bi se radikalno ter mimo interesov in odločitev ljudi posegalo v njeno organizacijo, »verjetno pretirane«. Pahor je bil namreč udeležen že pri nastajanju aktualne lokalne samouprave, tokrat pa je priznal, da je takrat tudi sam dvomil, da bi lahko številka 200 in več občin prinesla dobre rezultate. Danes mu ni težko priznati, da sta skoraj dve desetletji izkušenj ta njegov dvom ovrgli. Poudaril je: »Ljudje so se odločili za tako lokalno samoupravo, kot jo imajo, ta pa danes predstavlja steber zanesljivosti in stabilnosti v času krize. To je samo še razlog več, da bi odsvetoval nova pogrevanja diskusij o številu občin in njihovo prisilno ukinjanje zaradi varčevalnih ali kakšnih drugih interesov.« Hkrati je spomnil, da je bila prav v času njegove vlade sprejeta odločitev o zamrznitvi procesa regionalizacije. V letu 2009 je bilo namreč po njegovih besedah ob strmem padcu gospodarskih kazalnikov in reševanju nekaj drugih pomembnih problemov treba določiti prednostne naloge, medtem ko kljub pripravi nekaj različic regionalne organiziranosti ta znotraj politike v nobeni obliki ni dobila potrebnega soglasja. Zato je bolje, je dejal Pahor, da Slovenija ta čas ostane pri enostopenjski organiziranosti lokalne samouprave, pri tem pa država upošteva nekatere predloge za poenostavitev postopkov in prepusti nekatere pristojnosti občinam, o čemer so na srečanju z njim razpravljali tudi župani. Kot je dejal, je treba v dialogu z državo sproti reševati vse težave, ki zadevajo odnose med lokalno samoupravo in državo, zato je županom zagotovil, da bo, kolikor je to v njegovi moči, vladi in drugim državnim institucijam prenesel nekatera temeljna sporočila razprave. »Pomisleke in probleme je treba vzeti resno in zanje je treba najti rešitve, saj si želimo, da bi lokalna samouprava še naprej predstavljala steber zanesljivosti in stabilnosti, in to ne le v času krize, pač pa tudi po njej,« je dejal Pahor. Po njegovem mnenju bo čas prinesel nekatere oblike medobčinskega sodelovanja, ki bodo morda prerasle v nekaj, kar bi lahko v boljših časih predstavljalo zasnovo prihodnjega regionalnega organiziranja na drugi stopnji. Slednje pa pomeni tudi uvedbo pokrajin.
Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
V skupini Peko je bilo še ob koncu leta 2011 zaposlenih 842 oseb, poslovali so z dobičkom v višini 744 tisoč evrov in imeli 15 milijonov evrov kapitala, družba pa ni bila preveč zadolžena. Danes je vse drugače: Peko so prodali, izgubljenih bo vsaj 562 delovnih mest.

Peko, d. d., je eno najstarejših slovenskih proizvodnih in trgovskih podjetij s sedežem v Tržiču, ki od leta 1903 izdeluje in prodaja usnjeno modno obutev pod lastno blagovno znamko ter ponuja visoko kvaliteto, udobje in eleganco za vse generacije. Matično podjetje Peko, d. d., ima v Sloveniji v lasti proizvodno invalidsko podjetje PGP Inde, v Srbiji hčerinski podjetji Tvornica obuće Peko v Knjaževcu in Slovenski Peko v Beogradu, na Hrvaškem Peko v Splitu, v Makedoniji pa podjetje Peko v Skopju.
Vizija in poslanstvo
Vizija družbe je bila postati vodilni grosist za obutev v državah jugovzhodne Evrope, tj. v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, kjer že imajo maloprodajo. Podjetje ima že skoraj 110-letno tradicijo, so zapisali na svoji spletni strani in dodali, da se je skozi čas marsikaj spremenilo, preživeli pa so tudi vse spremembe. V Peku tako še vedno razvijajo in tržijo kakovostno in elegantno modno obutev srednjega in višjega cenovnega razreda za ženske in moške. »Tradicijo želimo ohraniti v slovenskem okolju in se z zadovoljevanjem potreb ter želja svojih kupcev v mednarodno razvejeni lastni maloprodajni mreži z vrhunskimi storitvami in s široko ponudbo različnih vrst obutve še bolj približati vsem generacijam - od najmlajših do najstarejših,« navajajo na spletni strani. Kot so zapisali, želijo še naprej zagotavljati udobno obutev, izdelano iz kakovostnih materialov, v pristnem gorenjskem okolju, kjer prisegajo na kakovost, lepoto in dolgoletno tradicijo.  
Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji