Sreda, 16 Maj 2012 12:06
Avtor: Gašper Blažič

Zgodba o dogajanju na Multimedijskem centru (MMC) RTV Slovenija močno spominja na »krče« na Slovenski tiskovni agenciji (STA) po letu 2005, ko je tam prišlo do kadrovskih sprememb in so vodstvena mesta zasedli »ideološko oporečni« ljudje.
Spomnimo: sedaj že pokojni Borut Meško in še nekateri, ki niso spadali v sektor t. i. pravovernih novinarjev, ki jih še najbolj označuje oznaka »Klub 571«, so ob nastopu službe doživeli šikaniranje in upor nekaterih novinarjev. In kar je najbolj zanimivo: tisti, ki so se v času prve Janševe vlade prikazovali kot žrtve, so se po zadnji aferi na MMC dejansko izkazali kot storilci oz. izvajalci pritiskov na drugače misleče kolege.
Avantgardno sovraštvo
Nobenega dvoma ni, da je komunistični režim zelo dobro poskrbel za to, da so v medijih delali zgolj ideološko neoporečni novinarji, če pa so že slučajno pokazali odklon od »idealne linije«, so doživeli šikaniranje in odstranitev iz službe. Ob tem se je ideološko vzgajalo nove novinarske kadre, zato so tudi mladi novinarji praviloma sprejemali mentaliteto, ki so jo imeli že njihovi »očetje«, in jo širili naprej. Ta kontinuiteta dejansko ni bila nikdar prekinjena, niti v času slovenske pomladi in tudi ne ob osamosvojitvi Slovenije. Dobila je le nekoliko drugačno, sodobnejšo »demokratično« preobleko, medtem ko se je »avantgardno sovraštvo« nadaljevalo. Sintagmo »avantgardno sovraštvo« je leta 1987 v 57. številki Nove revije sicer uporabila publicistka Spomenka Hribar, zdi pa se, da je omenjena sintagma primerna oznaka za dogajanje v najbolj izpostavljenih slovenskih medijih, ki jih tranzicijska levica želi imeti pod svojim nadzorom. Ker pa jih ne more hermetično zapreti pred »nezaželenimi« kadri (torej pred tistimi, ki se ne želijo prilagoditi mentaliteti tranzicijske levice), se jih navadno loti s pritiski in z diskvalifikacijami, kar se je pred leti že dogajalo na STA, ko so se »pravoverni« novinarji lotili nekaterih svojih novih kolegov ter nadrejenih. Zato lahko govorimo o nekakšnem medijskem »sakralnem prostoru«, kamor »neposvečeni« nimajo vstopa, če pa že vstopijo, so deležni hudih sankcij. Pred kratkim se je podobna zgodba ponovila na Multimedijskem centru RTV Slovenija (MMC). Kot je znano, je bila pred nekaj meseci opravljena statusna prenova MMC, seveda z namenom, da se znebi »problematičnih kadrov«, predvsem dosedanjega odgovornega urednika MMC Uroša Urbanije. Ob tem pa je imelo vodstvo RTVS z generalnim direktorjem Markom Filijem na čelu očitno tudi močno podporo Mateja Žunkoviča ter precejšnjega dela novinarjev MMC, ki so se želeli znebiti Urbanije, Aleša Žužka (oba sta najprej delala na STA, nato sta prestopila na MMC) in še nekaterih kolegov. Urbanija je bil pred dvema mesecema razrešen s funkcije in nato premeščen na drugo delovno mesto, vendar je medtem že dal odpoved in se preselil na spletni portal Siol. Kar je po svoje razumljivo, kajti razkritje vsebin dopisovanj novinarjev, ki so pomagali rušiti Urbanijo, je razkrilo marsikaj, med drugim tudi to, da so se pretežno mladi novinarji očitno navzeli duha »starih dobrih časov«. To dokazuje tudi objavljena koresporenca novinarjev. Pri tem so poimensko našteti Tanja Kozorog Blatnik, Lan Dečman, Slavko Jerič, Ana Jurc, Maja Kač, Alenka Klun, Aleksandra Kerin Kovač, Anja Pavlič, Kaja Sajovic, Erna Strniša, Ana Svenšek, Blaž Tišler ter Brina Tomovič.