(VIDEO) Se še spomnite, kako je Jure Košir prišel do olimpijske medalje? Izpostavljeno

Hafjell je bil srečen kraj za slovensko smučanje. (foto: Wikipedia) Hafjell je bil srečen kraj za slovensko smučanje. (foto: Wikipedia)

Olimpijske igre v Južni Koreji so se končale, a tudi čez štiri leta še vedno ostajajo na azijskih tleh. Gostil jih bo Peking, nekoč že gostitelj poletnih olimpijskih iger. A ozrimo se nekoliko v zgodovino. Slovenija je leta 1992 prvič nastopila na zimskih olimpijskih igrah kot samostojna država in sicer v Albertvillu. Takrat še brez želene olimpijske medalje. Po spremembi pravilnika so bile naslednje zimske olimpijske igre že dve leti kasneje, v norveškem Lillehammerju.

 

Prav na Norveškem se je Slovenija prvič vpisala med dobitnike olimpijskih medalj. Zgodil se je bronasti trojček, v alpskem smučanju. Zablesteli sta tedaj 18-letni Alenka Dovžan in Katja Koren, ki sta imeli tisto sezono že po eno superveleslalomsko zmago v svetovnem pokalu. Dovžanova je na olimpijskih tekmah zablestela v kombinaciji, Katja Koren pa v slalomu. Slednja je po prvi vožnji celo vodila, čeprav je imela štartno številko 33. Veselje po osvojenih medaljah je bilo nepopisno, po drugem bronu sta si srečni dobitnici skočili v objem in se celo povaljali v snegu.

Toda ni ostalo le pri dveh medaljah. Sledil je še moški slalom. Jure Košir je bil takrat tretji slalomist sezone po dosežkih v svetovnem pokalu. Tisto sezono je namreč decembra 1993 dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu in sicer v slalomu v Madonni di Campiglio, kar je bila za slovensko smučarsko reprezentanco krstna zmaga. Zato je bil eden od kandidatov za olimpijsko medaljo.

A po prvi vožnji je vse skupaj izgledalo precej neobetavno, skoraj brezupno. Košir je bil osmi, za vodilnim Avstrijcem Thomasom Stangassingerjem je zaostajal dobro sekundo in pol. Takoj za Koširjem se je uvrstil Andrej Miklavc, Mitja Kunc je bil enajsti, mesto za njim pa se je uvrstil sloviti italijanski specialist Alberto Tomba, za katerega se je zdelo, da je daleč daleč stran od medalje. A za seboj je imel že tri zlate olimpijske medalje, dve iz Calgaryja 1988 (slalom, veleslalom) ter zlato (veleslalom) in srebro (slalom) iz Albertvilla 1992. Najbližji zasledovalec izkušenega Avstrijca na vrhu je bil domačin Kjetil André Aamodt, sledil mu je Peter Roth (Nemčija), Avstrijec Thomas Sykora, pa Norvežan Finn Christian Jagge, Švicar Patrick Staub, Finec Mika Marila... Veliko število tekmovalcev je bilo tudi že v prvi vožnji diskvalificiranih, denimo znameniti Günther Mader (Avstrija), Vedran Pavlek (Hrvaška), Gregor Grilc (Slovenija), Marc Giradelli (Luksemburg), Ole Kristian Furuseth (Norveška), Tobias Hellman (Švedska), Lasse Kjus (Norveška), Armin Bittner (Nemčija). Ali so odstopili ali pa so bili prepočasni za uvrstitev v finale. Se je pa v finale uvrstil Madžar Attila Bónis, ki je bil v finalu sicer zadnji, tudi zaradi napake, a je izpeljal vožnjo do konca z ogromnim zaostankom. Za 22. mesto. Med tekmovalci v finale smo lahko našli tudi predstavnika Južne Koreje ter Španije, pa tudi tri Japonce.

Lov na kolajne se je začel. Tomba je šel na vse ali nič. Tvegal je in dosegel najhitrejši čas druge vožnje, prevzel je vodstvo. Tekmovalci, ki so štartali za njim in so bili v prvi vožnji še pred njim, so zaostali. Tudi Miklavc, Kunc in... Košir. Slednji je v spodnjem delu nekoliko izgubil, zadostovalo pa je za drugo mesto, Kunc pa je bil takrat še tretji. Že je kazalo, da bo šla vrhunska uvrstitev po zlu. Med Koširjem in Stangassingerjem je bilo še šest tekmovalcev in če bi kateri od njih Koširja prehitel, bi bilo sanj o medalji konec. Možnosti za uspeh so bile res minimalne.

Toda zgodilo se je presenečenje. Trije smučarji, ki so peljali za njim, so zaostali za Tombo in Koširjem, prehiteli niso niti Kunca, nato pa je sledil zaporedni odstop treh najbližjih Stangasserjevih zasledovalcev. Že takoj po štartu. Ko je odstopil tudi veliki norveški up Aamodt, se je slovenski komentator Igor E Bergant oglasil: »In sedaj veselje za Slovenijo, Jure Košir ima olimpijsko medaljo.« Thomas Stangassinger je vožnjo izpeljal brezhibno in osvojil zasluženo zlato medaljo. Na drugem mestu Tomba, na tretjem Košir, sledil mu je Kunc na četrtem mestu, Miklavc pa je bil deseti. Med tistimi, ki so odstopili na drugi progi, je bil tudi legendarni Francoz Sébastien Amiez.

Naslednji dan so nekateri slovenski časopisi tri smučarje, ki so odstopili tako rekoč tik po startu, počastili z zapisom: »Padli za Slovenijo, slava jim!«

Nastop Jureta Koširja na olimpijskih igrah leta 1994 si lahko ogledate TUKAJ.

nazaj na vrh